Dominik Škrinjar, študent 6. letnika Splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru
Kako se je začela vaša pot v medicini in kaj vas je navdušilo k odločitvi za študij medicine?
Svojo pot v medicini sem začel pred šestimi leti, ko sem se vpisal na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru (MF UM). Izbira študija ni bila zgolj stvar naključja, saj sem že v osnovni šoli izkazoval izrazito zanimanje tako za naravoslovne kot tudi družboslovne vsebine. V gimnaziji se je nato oblikovala moja želja za študij medicine. In čeprav v letošnjem študijskem letu zaključujem študij, dojemam to le kot prvi korak na svoji karierni poti, in z velikim navdušenjem ter spoštovanjem pričakujem nadaljnje izzive, ki me še čakajo.
Kaj menite, da je največji izziv pri študiju medicine?
Študij medicine je zahteven – tako vsebinsko kot tudi časovno, nemalokrat tudi čustveno, a je po mojem mnenju ena od večjih preizkušenj predvsem v ohranjanju ravnovesja med študijskimi obveznostmi, prostim časom in drugimi (osebnimi) interesi. To ravnovesje sem se trudil in se še vedno trudim doseči tudi sam. Kljub zahtevnosti tega izziva, verjamem, da je to dragocena vaja za oblikovanje spretnosti ravnanja s časom in se lahko dobro prenese v kasnejše poklicno življenje.
Kot študent medicine tudi raziskujete in pišete članke iz različnih področij. Zakaj je tovrstno udejstvovanje za vas pomembno?
Tekom šestih let mi je v svojo osebno bibliografijo uspelo nabrati preko 70 različnih referenc, ki vključujejo tako znanstvene, strokovne ko tudi poljudne članke, prispevke na konferencah, predavanja, dela v uredništvih študentskih in strokovnih revij in avtorstev v zaključenih monografskih delih, ki so posledica različnih sodelovanj, predvsem z MF UM, Inštitutom za biomedicinske vede MF UM in z nekaterimi kliničnimi oddelki na UKC Maribor. Menim, da mi je tovrstno udejstvovanje omogočalo pridobitev mnogih spretnosti in veščin, ki mi bodo koristile tudi na nadaljnji karierni poti, hkrati pa sem se s tem tudi osebnostno izoblikoval, pridobil mnogo izkušenj in tudi spletel povezave z mnogimi posamezniki, ki sem jih srečal na tej poti.
Ste tudi študent funkcionar, kar pomeni, da ste aktivni tako v fakultetnih kot tudi univerzitetnih predstavniških organih. Zakaj ste se odločili za sodelovanje tudi na tem področju?
V zadnjih štirih letih, sem bil aktiven član tako v fakultetnih (Senat MF UM, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve MF UM, Akademski zbor MF UM, član ŠS 4. in 5. letnika MF UM) kot tudi v univerzitetnih predstavniških organih (Senat UM, Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve UM). Skupaj s člani ŠS MF UM sem v letu 2021 ustanovil Sekcijo za raziskovanje in založništvo študentov na MF UM, kjer sem prevzel vlogo koordinatorja z namenom približati raziskovanje študentom medicine in jim predstaviti različne raziskovalne možnosti. Skupaj s člani Sekcije za raziskovanje in založništvo študentov na MF UM sem organiziral tudi prvi kongres na temo raziskovanja v predklinični in klinični medicini. Bil sem tudi soustanovitelj in član Kolegija prodekana za študentska vprašanja na MF UM, ki je delovanje ŠS MF UM reorganiziral in mu omogočal kvalitetnejše delovanje in razvoj. Nenazadnje sem s tem pridobil tudi status študenta funkcionarja. Tovrstno udejstvovanje mi je predvsem dalo dober vpogled v vso dogajanje, ki ga sicer kot študent ne bi poznal, še manj razumel. Hkrati sem se imel priložnost zavzemati za pravice študentov in sodelovati na mnogih projektih ter na tej poti spoznati nekaj posameznikov s katerimi smo kasneje postali tudi dobri prijatelji.
Sodelujete tudi z različnimi društvi bolnikov, V letu 2022 ste za svoje študijske, raziskovalne in prostovoljne dosežke prejeli tudi nagrado in celoletno štipendijo Fundacije prim. dr. Janka Držečnika pod okriljem Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje. S katerimi društvi ste do sedaj sodelovali?
Vesel sem, da sem imel priložnost sodelovati že z mnogimi društvi bolnikov, poleg že omenjenega Društva za zdravje srca in ožilja tudi z Društvom krvnih bolnikov Slovenije, Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, Zvezo društev diabetikov Slovenije, Zavodom Atopika, Društvom psoriatikov Slovenije, Europacolon Slovenija, Društvom onkoloških bolnikov Slovenije in še nekaterimi drugimi. Sodeloval sem bodisi preko pisanja prispevkov, izvajanja predavanj ali terenskega dela s člani društev – vse z namenom, da jih opolnomočimo z informacijami, podučimo o njihovi bolezni in ustreznem ukrepanju, pojasnimo njihove dileme in vprašanja, hkrati pa tudi nudimo oporo in pomoč, ko ju potrebujejo.
Kaj so vaši načrti po končanem študiju medicine?
Po končanem študiju me najprej čaka šestmesečno obvezno pripravništvo in nato opravljanje strokovnega izpita za poklic zdravnik. Kasneje pa še najverjetneje izbirno pripravništvo oz. sekundariat ter prijava na razpis za specializacije. Glede na moje dosedanje strokovno delo in osebne poklicne interese je moja največja želja in hkrati tudi cilj, ki ga imam praktično že od prvega letnika študija medicine, postati specialist s področja dermatovenerologije. Ker me zanima tudi raziskovalno in kasneje pedagoško delo, je moj cilj tudi vpis na podiplomski (doktorski) študij ter zatem tudi uspešen zagovor doktorske disertacije.
Zakaj ravno dermatovenerologija? Kateri vidiki dermatovenerologije so po vašem mnenju najbolj zanimivi oz. vam predstavljajo izziv?
Dermatovenerologija je veda, ki se ukvarja z obolenji kože, kožnih adneksov (las in nohtov) kot tudi z boleznimi vidnih sluznic (ustna, genitalna in analna) in spolno prenosljivi boleznimi, prav tako pa tudi z nekaterimi sistemskimi avtoimunskimi obolenji, ki se kažejo na koži (sistemski lupus eritematozus, skleroderma) kot tudi z obolenji žilnega sistema (kronična venska bolezen, kožni vaskulitisi), nenazadnje tudi s kožnimi tumorji ter z mnogimi internističnimi obolenji, ki se lahko kažejo na koži in z mnogimi drugimi obolenji. Gre torej za precej pestro vedo, ki vsebuje tako internistične kot tudi nekatere kirurške elemente (npr. odstranjevanje različnih kožnih izrastko), delo je sicer res pretežno ambulantno, kar mi odgovarja, so pa v večjih ustanovah tudi postelje z bolniki, tj. hospitalni del. Poleg tega specialisti dermatovenerologije obravnavajo bolnike vseh starosti – od novorojenčkov, dojenčkov, otrok, mladostnikov do odraslih in starejših. Prav tako je dermatovenerologija tudi znanost, ki ponuja ogromno priložnosti za raziskovalno delo, kar me veseli. Mnoga dognanja in raziskovalni dosežki namreč lahko pomembno prispevajo k klinčnemu napredku pri obravnavi in vodenju bolnikov z različnimi dermatovenerološkimi obolenji, kar se je najbolj pokazalo v zadnjih deesetih letih z vpeljavo mnogih novih bioloških zdravil za bolnike s kroničnimi vnetnimi dermatozami, med drugim pri bolnikih z atopijskim dermatitisom in luskavico.
Raziskovalno delo je pomemben del magistrskega študija kozmetike, čeprav se večina študentk po zaključku študija ne ukvarja neposredno z raziskavami. Menite, da so te vsebine in samo raziskovalno delo med študijem kljub temu pomembno?
Absolutno, mislim, da je raziskovalno delo v sklopu študija ključno za napredek vsakega posameznika oz. študenta, saj navaja na sistematično premišljeno delo od analize stanja do definiranja ciljev, načrtovanja ob upoštevanju različnih vidikov in možnosti, izvedbe in kritičnega vrednotenja rezultatov. Če se zavedamo ali ne, v kozmetiki to počnemo kar naprej; vedno raziskujemo kaj nekomu ustreza, kaj ne, kaj bi lahko nadgradili, poenostavili ali pa samo preprosto primerjali. Študij nam v tem smislu da pomembne napotke in usmeritve, kako se neke raziskave ustrezno lotiti, pa tudi če se na primer samo odločamo katera vlažilna krema nam najbolj ustreza.
Kje vidite možnost sodelovanja med zdravniki dermatovenerologi in strokovnjaki s področja zdravja in lepote, kot so kozmetičarji, frizerji, pedikerji in manikerji?
Zdi se mi pomembno in smiselno, da se medsebojno povezujemo posamezniki iz različnih poklicnih skupin, da ne le izmenjujemo svoja znanja in izkušnje, temveč predvsem da nato osebam, ki se soočajo različnimi izzivi in željami s področja zdravja in lepote, tudi ustrezno pomagamo oz. napotimo k nekomu, ki bo tej osebi lahko pomagal. Verjamem namreč v bolj multidisciplinaren in celostni pristop obravnave bolnikov, kar pomeni, da bolnik poleg ustreznega zdravljenja za svojo bolezen prejme tudi navodila oz. usmeritev k strokovnjaku, ki bo poskrbel še za njegovo nego in vzdrževanje dobrega stanja kože, las ali nohtov, saj tudi to pomembno prispeva k kvaliteti njegovega življenja. Prav tako je pomembna tudi skrb za duševno in socialno zdravje, še posebej pri posameznikih, ki imajo huda dermatovenerološka obolenja ter izoblikovanje zaupnega in iskrenega odnosa tako med osebo oz. bolnikom in zdravnikom kot tudi med medicinskimi in drugimi strokovnjaki s tega področja.
V naši reviji Dermanova, ki je namenjen strokovnjakom s področja zdravje, lepote in kozmetike, boste tudi v prihodnje delili svoje znanje. Na kakšen način?
Predvsem se vidim v vlogi pisca prispevkov z različnih področij dermatovenerologije, prav tako sem bil vesel povabila k sodelovanju v uredništvu revije, ki ga bom z veseljem sprejel. Ob priložnostih se bom tudi udeleževal dogodkov in preko predavanj in pogovorov z drugimi strokovnjaki izmenjeval svoje izkušnje in znanje. Vsekakor pa verjamem, da obstajajo še mnoge druge možnosti za različne oblike sodelovanj, tudi izven strani revije.
Kaj bi za konec še delili z našimi bralci?
Vzpostavitev odprte komunikacije, spoštovanja in zaupanja predstavlja ključne gradnike uspešnega terapevtskega procesa. Ne glede na poklicno vlogo, bodisi kot zdravnik, medicinska sestra, pediker, maniker ali kozmetik – za odnos do ljudi smo odgovorni sami. Tako na individualni kot tudi skupinski ravni lahko namreč ustvarimo okolje, kjer se pacienti počutijo slišane, razumljene in podprte, ne le med zdravljenjem bolezni, ampak tudi pri zagotavljanju ustrezne nege in lepotne oskrbe. Vsak strokovnjak ima priložnost s svojim pristopom prispevati k pozitivni izkušnji pacienta, ki presega zgolj obravnavo njegovega telesnega stanja. Zavedanje, da smo vsi soodgovorni za oblikovanje spoštljivega in empatičnega okolja, se nato odraža v etičnem in strokovnem delu, ki je osrednji del vsakega zdravstvenega ali kozmetičnega poklica. Zato naj bo naša skupna odločitev, da gradimo mostove med različnimi strokovnimi področji, in s tem ustvarjamo resnično podporno in celostno izkušnjo za vse.
Hvala, Dominik Škrinjar
