Bili so časi, ko je prišel v mesto cirkus

Še pomnite, ko je prišel v mesto cirkus.

To so bili eni drugi časi. Še pomnite občutek, ko smo po žagovini hodili med lesenimi klopmi in iskali prostor, da bomo imeli najlepši razgled na cirkuško areno. Kako smo z zanimanjem opazovali, ko so postavljali rešetke za kletko, kamor so prišli levi (ki so bili roko na srce malo znaveličani), ko smo videli slona, opice in konje, ki so poplesovali na takte valčka.

Najlepši del, pa so bili klovni. Koliko je bilo to iskrenega smeha in kričanja otrok. Še danes občutim tisto vzdušje.

Spomnim se akrobatov, in lepih deklet na trapezu, ki so lebdele v zraku kot vile.

Kot bi bilo včeraj, se spomnim strahu, ko je naredila salto, za trenutek obstala v zraku (takrat sem jaz zadržal dih) in potem zdrsnila v roke partnerja, ki jo je eleganto zavrtel v svoje naročje.

… in potem smo dobili sladkorno peno, balon in plastično žirafo ali krokodila, ki je potem še leta nabiral prah na polici zraven plastične gondole iz Benetk.

Sedaj so časi drugačni, sedaj imamo cirkus vsak dan. V bistvu, živimo cirkus. Včasih smo klovni, včasih na trapezu, da ne govorim, kako je, ko smo obkroženi z zvermi.

Veste kaj mi manjka?

Tisto iskreno veselje, tiste iskre v očeh, tisti objem, ko si se pred klovnom skril v mamin objem in ko je oče po moško stopil med tebe in nevarnost, ki je pretila iz rože na klovnovem reverju.

Smo res za napredek prodali smeh, smo res za boljši jutri zamenjali današnje zdravje? Smo res za iskrena čustva dobili hinavščino in za veselje, zavist.

Niso bili drugačni časi. Bili smo drugačni ljudje.

Ko si večkrat izigran, težko zaupaš. Ko te mnogokrat naplahtajo, postaneš previden. Ko se ti posmehujejo, si raje resen in se umakneš … Ko se ti človek večkrat umakne, se bojiš naslednjega dotika. Ko te strah pred neuspehom prepriča, da sploh ne poskusiš.

In temu se reče odraščanje.

Poiščite otroka v sebi, pa če ste stari 61 ali 41. V vsakem od nas, je še vedno nekaj otroške iskrenosti in neizmernega zaupanja, želje za dotikom in potrebe po objemu. Ob pravem človeku in ob pravem trenutku pride to na plan. To je čas, ko vas prešine misel, da je prišel cirkus v mesto.

Nekoč mi je rekel dober prijatelj: Veš, če te naplahta 9 ljudi in ti  potem naplahtaš enega, vas je, vseh deset enakih.

Zato pa drage moje, zgolj namig.

Če se iskreno veselite zjutraj poti v salon, če uživate v salonu ob  prvi kavi in delate načrte za čez dan, če so vam pomembne malenkosti in če vam zaigra srce ob prvi stranki … je to, to!

Srečna kozmetičarka, je srečna stranka. Tu ni neke velike filozofije.

Dajmo se objet, ko se vidimo

Vaš ag