
Bojim se da ne.
Bolj ko gledam, bolj sem prepričan, da zaupamo vse poprek. Samo tam, ko bi morali, smo pa skeptiki. Zakaj le?
Greš k zdravniku in ti postavi diagnozo. Pa se odločiš, da boš poiskal drugo mnenje. Nič narobe. Greš k drugemu zdravniku in »voila«, imaš drugo mnenje. Pa si lažje ustvariš sliko. To je prava pot. Je pa bližnjica, ko greš najprej na google. Nato oborožen s podatki in informacijami, s katerimi si itak nimaš kaj početi, do svojega zdravnika in potem nazaj na google. In že imaš tri mnenja. Ha, kaj pa to?
Načeloma pa je potrebno zaupati ljudem iz stroke. Vsekakor, če imate probleme s kolenom in vam ortoped priporoča operacijo, ne boste šli po drugo mnenje k parketarju. Ne. Opcija je drug ortoped, pa še tu je treba biti previden, da sta oba, ali iz javnega zdravstva, ali zasebnika.
Če se odločite za parket v dnevni sobi, si pridobite več predračunov od parketarjev. Verjetno vas ni nikdar prešinilo: morda bi pa to lokalni pek naredil ceneje, ali mesar boljše? Ste pomislili, da bi vas na forumih podučili in bi parket položili sami?
No pa smo pri srčici problema. Pri zaupanju.
Veste kaj me fascinira? Ko vidim, da neka gospa pošlje sliko svojega levega lička s problematično kožo v »en pač« forum in …, evo rešitev. Ali pa vprašanje: »Kaj mi priporočate za mojo kožo?«, in slika.
Odgovori se kar vrstijo. Človek bi pomislil, same kozmetičarke in dermatologi. Pa ne, niso! To so ljudje, ki mislijo da vedo, ali so slišali od ljudi, ki mislijo da vedo, ali imajo občutek, »da to bi pač morali vedeti«. Vsekakor so ljudje, ki »ljubijo« področje, in s tem so že pol naredili, ostalo polovico znanja pa so pobrali na forumih.
Potem pa je še ona podskupina, ki je točno »to imela« in vsak v tej podskupini, se je tega rešil na čisto drugačen način. In potem samo še manjkajo oni z uroki in tisti, ki so itak prepričani da je vse to zarota mednarodnega kapitala. In počasi se debata konča z belimi in rdečimi.
Konec koncev, pa je edina prava pot, da gospa z onim levim ličkom iz slike, gre do kozmetičarke in ta ji bo povedala, ali lahko ona, ali mora dermatolog! In kozmetičarka ji bo svetovala! Če ne boste čisto prepričani v njen prav, Če vas bo karkoli zmotilo, nikakor ne poiščite avtomehanika. Tudi »bestice« niso najboljša rešitev. Poiščite drugo kozmetičarko!
Šole, univerze, faxi, tečaji, izobraževanja, študij … so z namenom. In kot je rekla gospa zdravnica na enem od predavanj: Ljudje ki študirajo, raziskujejo in se izobražujejo, načeloma nimajo časa posedat po forumih.
Izogibajte se ljudi, ki vse vedo. V velikem loku se izognite ljudi, ki do vas pridejo s problemom in rešitvijo in rabijo samo potrditev svojega prav.
Zato pa, drage moje kozmetičarke, ve ste pravi naslov, in kot mi je nekoč rekel priznani dermatolog s totega konca: »Kozmetičarke so moje kolegice. Skupaj lahko rešimo več, kot vsak zase«. Res je.
Vaše delo in rezultati govorijo za vas.
Zaupajte sebi in zaupajte stroki.
Saj veste, dajmo se objet, ko se vidimo.
p.s.
zaúpanje -a s (ȗ)
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje: z delom upravičiti zaupanje koga; delavci so izkušeni, zato uživajo zaupanje; poln zaupanja prositi koga za pomoč / imeti zaupanje vase
// prepričanje, da je kdo pošten, iskren: zlorabiti zaupanje koga; ekspr. v slepem zaupanju mu je verjela
// prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj: zaupanje lastni moči / zaupanje v razum
sskj