Cona udobja

Izmišljamo si stvari, ki nam dajo občutek varnosti.

Recimo naši starši. Ko so odkrili Novaljo na Pagu, pri svojih 20, se je za njih zaključil pustolovski duh. Naslednjih 40 let so dopustovali v Novalji na Pagu. In kar je najhujše, kar nekaj takšnih otrok je, ki nadaljujejo tradicijo. In potem postanejo s sobodajalci neke vrste sorodniki.

Največja napaka otroka je, ko pove babici: Jaz pa imam najraje nagce. Naslednjih 20 let, so za njega za kosilo zmeraj nagci.  Modificiran menu s pire krompirjem. In vsi smo srečni.

Mnogokrat mi rečejo kozmetičarke: Zakaj bi kaj menjala? Že 25 let delam z eno kozmetiko, enake tretmaje in stranke so se navadile, pa jim je všeč.

In potem, kar je najhujše, za pomanjkanje naše vedoželjnosti smo si izmislili ime. Temu rečemo: “cona udobja”.

In ni res, da za starost potrebuješ leta. Poznam gospe, ki tako razmišljajo pri 25tih.

In če kaj ne maramo, ne maramo zapustiti cono udobja. Ampak, kot ima vsaka dobra zgodba nepričakovan zasuk, tako ga ima za nas pripravljeno tudi življenje.

Se je tudi vam že zgodilo, da vas je obiskala simpatična zastopnica za kozmetiko. Pa ste rekli, s težkim srcem: no pa probajmo. Vas je zamikal nov aparat, o katerem ste samo prebirali ali pa ste ga videli na sejmu. In počne stvari, ki jih vaš stari ne zmore niti slučajno.

Ste se odločili za nov tretma, samo zato, ker ste o njem slišali od mlajših kolegic.

Ja, temu se reče: “vedoželjnost”.

Ko stojimo z obema nogama trdo na tleh in smo prepričani, da je občutek varnosti nekaj, kar potrebujemo. Čeprav je včasih ta varnost mizerna, se je oklepamo.

In potem temu rečemo: “Cona udobja”.

To ni “cona udobja”, to je pomanjkanje želje, volje in samozaupanja. Ker, če ne verjamete vase in v svoje sposobnosti, morda niste vredni več in boljšega.

Dvignite eno nogo. Meni draga oseba je rekla: ko dvigneš nogo, je to že pol koraka. Naprej gre samo.

Pojdite na dopust v neznano, probajte narediti novo jed, ki ste si jo izmislili, ko ste gledali v hladilnik. Poskusite nove tretmane, nove preparate in aparate. Dovolite si napake in dovolite si uspeh.

Če ne dvigneš noge … ostaneš v svoji “coni udobja” in čakaš  …. penzijo.

V vsakem od nas je otrok, dovolite mu neumnosti.  Ne pozabite, mnogokrat je NOVO dobro in “cona udobja” je le izgovor za pomanjkanje samozavesti in iskrive vedoželjnosti, ki smo jo pozabili nekje po poti.

Ne zgledujte se po mladih. Ostanite mladi. In zapomnite si; če ne bi bili mladi in neumni, ne bi bili tu kjer ste. Ostali bi v Novalji in jedli nagce s pire krompirjem.

Pa lepo poletje

Vaš ag

p.s. dajmo se objet, ko se vidimo