Že celo življenje me
spremlja beseda, ki jo težko umestim v svoj besednjak, pa vendar se vsake toliko pojavi potreba, da jo povem naglas. Pogledal sem v sskj/fran, pa sem našel samo približek. Mnogo je stvari, ki nas spremljajo skozi življenje, pa jih težko umestimo v vsakdan. Enostavno jih pospravimo med spomine in po potrebi potegnemo na plano.
Tako je tudi z ljudmi, eni so z nami v dobrem in slabem, eni nam stojijo ob strani, četudi si tega vedno ne zaslužimo, so ljudje, ki nam pomagajo, ko sploh ne vemo, da potrebujemo pomoč, in so ljudje, ki so enostavno tu. In veste, poseben fenomen so ljudje, ki znajo odpuščat, pa tisti, ki se znajo smejati z nami, ali še boljše, tisti, ki nas znajo nasmejati, ko smo prepričani, da je vse črno in zaman.
Kam pa spadamo mi. Vedno govorimo o tem, kaj je okoli nas, Tako radi se pohvalimo, kako smo naleteli na napačne ljudi, kako smo bili zaupljivi in kako nikdar več ne bomo …, pa vendar, kam spadamo mi? Kateri ljudje smo mi?Življenje je enostavno kot pasulj, bi rekla moja oma. Če si hudoben, se ne čudi, če se taki ljudje pojavljajo v tvoji družbi. Nezadovoljnež bo v vsaki družbi naletel na nezadovoljne in trpeči bo našel trpeče … Saj veste, kako pravijo: Povej mi s kom se družiš in povem ti, kakšen si! In potem so tu še genijalci, ki znajo izrabit človeško žalost, ranljivost, nesigurnost, pomanjkanje samozavesti, v pogovornem jeziku: manipulatorji. To je posebna podzvrst. Tista najhujša.
In vse lahko gledamo tudi širše. Seveda imam v mislih posel. Ste opazili, kako se družijo uspešni podjetniki, kako se na kavi dobivajo dobre kozmetičarke, kako najdete v družbi dobre frizerje in kako se družijo inovativne nohtarice … Oni, ki jim nekako ne gre … pa se družijo med sabo. In ni ga Boga, ki bi lahko pomagal človeku, da se spremeni, če tega sam noče. Če si sam ne želi. Super teren za manipulante. Pa si mislim, če hočem družbo dobrih ljudi, moram biti dober, če hočem družbo samozavestnih ljudi, moram biti samozavesten in če hočem družbo uspešnih podjetnikov, moram biti uspešen.
No, ni druge, treba bo pljunit v roke, se zamisliti kaj delamo narobe, kaj bi lahko delali bolje, in to je to. Simpl ko pasulj. Če rabite pomoč, se najprej zanesite nase. Prepričan sem, da smo v osnovi vsi dobri, pošteni in samozavestni … samo marsikdo pač skrene s poti. Zakaj? To ugotovi vsak sam, prej ali slej. Eni se lahko resetirajo, eni pač ne. In zato smo različni. Ampak ne dovolite, da namesto vas odločajo drugi! Tudi če delate napake, naj bojo vaše, isto kot uspehi. Vse izgubljene kile in dobri posli, ter zadovoljne stranke. Samo VI ste ključ in če ste trenutno adijo, nikoli ni prepozno, da bi bilo slabo včeraj. Danes naj bo ok. Jutri je itak samo obljuba. Vam pa polagam na srce, ne dovolite, da bilokdo iz vas naredi nesrečnega človeka. Vsi si zaslužimo srečo. Aja. Beseda iz začetka pisanja? Žmohtno. A ni dobra? Meni je svetovna. Danes sem rekel hčerki: Pridi, da ti dam enega žmohtnega na čelo, potem pa spat. A vi kdaj uporabite “žmohtno”?
Saj veste, dajmo se objet, ko se vidimo.
