KRČNE ŽILE

„Poletje ne ustvari krčnih žil — jih pa razgali in naredi nadležnejše.“

V vročih poletnih mesecih imamo v žilni ambulanti  precej bolnikov s težavami zaradi krčnih žil. To ni naključje, ker visoke temperature, lahkotnejša oblačila in spremenjen poletni ritem skupaj poskrbijo, da postane vse, kar je bilo prej skrito, nenadoma vidno in moteče. Kot žilni kirurg pogosto slišimo isto vprašanje: Zakaj prav poleti in kaj lahko storim sam?

Kaj sploh so krčne žile?

Krčne žile ali varice so vidno razširjene, vijugaste vene, ki se najpogosteje pojavijo na nogah. Niso le estetska problem, temveč tudi zunanji znak kroničnega venskega popuščanja (kronična venska insuficienca ali KVI). V zdravih venah zaklopke skrbijo, da kri teče v eno smer — navzgor, proti srcu. Kadar te zaklopke ne delujejo več, se del krvi ob vsakem koraku vrača navzdol (refluks) in zastaja v nogah. Pritisk v venah naraste, to vodi v vensko hipertenzijo, kar stene ven še dodatno razširi in simptomatika se ponavlja in sčasoma slabša.

Poleg »klasičnih« varic (razširjene, vijugaste vene), poznamo tudi drobne pajkaste žilice (teleangiektazije ali spider veins) in nekoliko večje retikularne vene. Te so predvsem estetska težava, a so hkrati znak iste osnovne motnje. Pomembni dejavniki tveganja so dednost, ženski spol, nosečnost, naraščajoča starost, prekomerna telesna teža in poklici, ki zahtevajo dolgotrajno stanje ali sedenje

.

Zakaj prav poleti?

Naše telo se ob vročini hladi tako, da razširi površinske žile in poveča pretok krvi skozi kožo. Pri zdravih venah z delujočimi zaklopkami to ni težava, pri oslabelih pa pomeni več zastajanja krvi in višji pritisk v nogah. Posledice tega so, da so noge ob koncu dneva težke, otečene in boleče, krčne žile pa še bolj izstopajo. K temu se še pridruži poletni način življenja, kot so dolge vožnje na dopust, ure sedenja na letalu, posedanje ob bazenu in manj rednega gibanja.

Pogosto slišim, da krčne žile povzroča sonce. To ni res, vendar vročina nedvomno poslabša simptome in drobne žilice naredi opaznejše.

Na kaj naj bomo pozorni?

Najpogostejši simptomi so občutek teže in napetosti v nogah, bolečina, oteklina okrog gležnjev, srbenje, nočni mišični krči in nemirne noge. Značilno je, da se stopnjujejo proti večeru in v vročini, ter popustijo, ko noge dvignemo ali ohladimo. Ko bolezen napreduje, se lahko pojavijo kožne spremembe, kot na primer rjavkasta pigmentacija, ter suha in vneta koža, To so resna opozorila, da venska hipertenzija že povzroča hude spremembe na koži.

Posebno pozornost zahteva nekaj stanj. Kot prvo je površinski tromboflebitis, ki se kaže kot boleča, rdeča in zatrdela vena. Naslednja je krvavitev iz krčne žile (ruptura varice), ki nastane, ko tanka koža nad izbočeno varico poči. Ob tem se uležemo, nogo dvignemo in čvrsto pritisnemo na mesto krvavitve- tukaj gre za nujno stanje moramo obvezno poklicati reševalce na 112! Sledi golenja venska razjeda nad gležnjem, ki se slabo celi. To stanje sodi v roke strokovnjaka in zahteva zdravljenje s strani žilnega kirurga in dermatologa. Najnevarnejša pa je globoka venska tromboza (GVT), na katero pomislimo ob nenadni, enostranski oteklini in bolečini v nogah — to je prav tako nujno stanje, tveganje zanj pa je večje prav po dolgih poletnih potovanjih in tudi v tem primeru poklicati reševalce na 112!

Ali so krčne žile nevarne?

V začetku so krčne žile predvsem nadležne in estetsko moteče, niso pa nedolžne. Gre za napredujočo bolezen in če je ne obravnavamo, lahko sčasoma vodi v trajne kožne spremembe, ponavljajoča se vnetja in nazadnje v težko zaceljivo golenjo razjedo. Prav zato jih ne velja odlašati ali jemati zgolj kot kozmetično težavo. Pravočasna ocena pogosto prepreči zaplete, ki bi jih sicer zdravili veliko dlje z omejenim uspehom.

Kaj lahko storimo sami?

Dobra novica je, da si lahko z nekaj preprostimi ukrepi poletje precej olajšamo. Omenjeni ukrepi imajo isti cilj in sicer pomagati krvi nazaj proti srcu in zmanjšati zastajanje v nogah. Najpomembnejše je redno gibanje. Hoja, plavanje, tek in kolesarjenje poganjajo tako imenovano mišično črpalko meč, ki ob vsakem koraku potiska kri navzgor. Izogibajmo se dolgemu mirovanju- med vožnjo ali poletom vsako uro nekajkrat zakrožimo s stopali in spijmo dovolj tekočine.

Noge večkrat na dan dvignimo nad raven srca in jih osvežimo z mlačno ali hladno vodo, izogibamo se vročim kopelim, dolgemu sončenju in savni. Pomembni sta tudi zadostna hidracija in zdrava telesna teža. Kljub vročini se priporočajo kompresijske nogavice, ki z določenim pritiskom zmanjšujejo oteklino in podpirajo vene- na voljo so tudi tanjše izvedbe, pravo stopnjo pa naj svetuje strokovnjak.

Poseben izziv: poletna potovanja.

Dolge vožnje in poleti so za vene dodatna obremenitev, saj večurno mirovanje upočasni pretok krvi v nogah. Med potjo zato vsako uro nekajkrat zakrožimo s stopali ali se sprehodimo, poskrbimo za dovolj tekočine in se izogibamo pretiranemu uživanju alkohola. Kdor ima izrazitejše težave ali že znano vensko bolezen, se naj pred daljšo potjo posvetuje glede nošenja kompresijskih nogavic.

Kako poteka pregled?

Prvi korak je pogovor o težavah in dejavnikih tveganja, sledi klinični pregled nog. Ključno preiskavo predstavlja ultrazvok ven, ki je neboleč in povsem varen. Z njim natančno vidimo, katere vene popuščajo, koliko obsežen je refluks in kako obsežno je popuščanje- ali zajema celotno veno ali samo del. Šele na podlagi tega izvida lahko svetujemo zdravljenje, ki je prilagojeno  posameznemu bolniku.

Kako poteka sodobno zdravljenje?

Kadar težave vztrajajo, napredujejo ali močno vplivajo na kakovost življenja, ima žilni kirurg na voljo vrsto sodobnih in večinoma minimalno invazivnih metod. Pri pravih varicah danes prevladujejo endovenski posegi, kjer veno od znotraj zapremo z lasersko ali radiofrekvenčno toploto (EVLA- endovenous laser ablation in RFA- radiofrequency ablation), z ultrazvočno vodeno pensko skleroterapijo ali s posebnim venskim lepilom.

Klasična operacija z odstranitvijo vene (stripping) je še vedno možnost, a vse redkejša. Večina posegov poteka ambulantno, v t.i. tumescentni anesteziji, hoja pa je priporočena že isti dan, tako da se bolniki hitro vrnejo k vsakdanjim opravilom. Drobne pajkaste žilice obravnavamo s skleroterapijo ali laserjem. Posegi so mogoči vse leto, ker pa je po njih nekaj časa potrebno nositi kompresijo, jih marsikdo raje načrtuje v hladnejših mesecih.

Kdaj k žilnemu kirurgu?

Posvet priporočamo takrat, kadar težave vplivajo na vsakdan ali kadar se pojavijo prej opisani opozorilni znaki — še posebej pa kadar se pojavijo kožne spremembe, vneta ali krvaveča žila in nenadna oteklina noge. Velja preprosto pravilo in sicer bolje se posvetovati enkrat prezgodaj kot prepozno. Poletje ne ustvari krčnih žil, jih pa naredi opaznejše in nadležnejše. Z gibanjem, hlajenjem, kompresijo in pravočasnim posvetom je težave mogoče dobro obvladati, tako da noge tudi v najtoplejših dneh ostanejo lažje, bolj zdrave in pripravljene na poletje.