KAKO SE USTREZNO ZAŠČITITI PRED UV ŽARKI?

Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja sonce. Sonce ima poleg koristnih učinkov, kot so tvorba vitamina D v telesu, dobro počutje ter vpliv svetlobe na razvoj očesa in vidne funkcije, tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko namreč povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. UV sevanju smo lahko izpostavljeni tudi z rabo umetnih virov (npr. solarijev). Izpostavljanje UV sevanju je glavni dejavnik tveganja za pojav sončnih opeklin in razvoj vseh vrst kožnega raka, povzroča pa tudi prezgodnje staranje kože.

Škodljivi učinki UV sevanja na koži

UV sevanju, tj. UV sevanju naravnega vira (sonce), smo izpostavljeni vsi. Narašča pa število ljudi, ki so izpostavljeni UV sevanju iz umetnih virov pri delu, v industriji, umetnemu sončenju v kozmetične namene (npr. solariji). Glede na valovno dolžino in vplive, ki jih ima UV sevanje na okolje in človeka, delimo UV sevanja na:

• UVA območje (A iz angl. »aging«, staranje; valovna dolžina 315-400 nm). UVA žarki imajo največjo valovno dolžino. Dobro prehajajo skozi oblake in steklo in tudi globoko v vodo. Jakost sevanja je čez dan približno enaka.
• UVB območje (B iz angl. »burning«, opeklina; valovna dolžina 280-315 nm). UVB žarki imajo manjšo valovno dolžino. Slabše prehajajo skozi oblake in ne prehajajo skozi steklo. Najmočnejši so opoldne, ko je sonce visoko na nebu.
• UVC območje (C iz angl. »cytotoxic«, toksičen za celice; valovna dolžina 100-280 nm). Citotoksični učinek kratkovalovnih UVC žarkov uporabljamo za dezinfekcijo (npr. zraka, vode).

UVB žarki so odgovorni za nastanek sončnih opeklin in povzročajo neposredno poškodbo DNA v kožnih celicah, kar povečuje tveganje za razvoj kožnega raka. UVA žarki pa prodirajo globlje v kožo in so povezani z dolgoročnimi učinki staranja kože, kot so nastanek gub, izguba elastičnosti in razvoj hiperpigmentacij na koži. Eden izmed glavnih mehanizmov, preko katerega UV sevanje vpliva na staranje kože, je oksidativni stres. UV žarki namreč spodbujajo tvorbo prostih radikalov v koži, ki poškodujejo celične strukture, vključno z DNA, beljakovinami in lipidnimi membranami. To aktivira celične signalne poti, ki vodijo v vnetne odzive in razgradnjo kolagenskih vlaken, ki so ključne za ohranjanje čvrstosti kože. Posledično se poveča izguba elastičnosti, kar prispeva k nastanku gub in povešeni koži.

Poleg tega UV sevanje lahko vpliva na sposobnost regeneracije kože. UV žarki zavirajo delovanje fibroblastov, ki so odgovorni za proizvodnjo kolagena, ter na ta način spodbujajo razgradnjo obstoječega kolagena. To vodi v izgubo strukturne podpore kože in pospešuje pojav gub in videz povešene kože. Prav tako UV sevanje vpliva na delovanje melanocitov, kar lahko povzroči neravnovesje v proizvodnji melanina in s tem prispeva k nastanku temnejših pigmentnih madežev in neenakomerne pigmentacije, ki jih s skupno besede imenujemo hiperpigmentacije.

Koža ima svoj spomin

Koža si poškodbe zaradi UV sevanja dejansko »zapomni«, saj se te kopičijo skozi celotno življenje. UV žarki povzročajo neposredne poškodbe DNA v kožnih celicah, kar lahko vodi v njihove mutacije. Del teh poškodb se popravi, vendar popravljalni mehanizmi niso popolni in z leti tudi pešajo. Zato se sčasoma povečuje tveganje za nastanek kožnih rakov, vključno z melanomom. Poleg tega UV sevanje pospešuje fotostaranje kože, kar se kaže kot gube, pigmentacije in izguba elastičnosti. Pomembno je vedeti, da največ poškodb nastane že v otroštvu in mladosti, predvsem z opeklinami (sploh, če so bili na mestu opekline prisotni mehurji), se tveganje za razvoj kožnega melanoma podvoji. Prav zato ima dosledna zaščita pred soncem dolgoročen preventivni učinek.

Sončne opekline in vzroki za njihov nastanek

Sončna opeklina je lahko resna poškodba kože, ki se običajno pojavi akutno in sicer po prekomernem izpostavljanju UV žarkom. UVB žarki so glavni vzrok za nastanek sončnih opeklin, saj prodirajo v zgornje plasti kože. So najmočnejši med 10. in 17. uro, ko je sončna svetloba najintenzivnejša. UVB žarki povzročajo neposredno poškodbo DNA v kožnih celicah, kar sproži vnetni odziv, ki ga vidimo kot rdečico, oteklino in bolečino. Čeprav so sončne opekline pogosto povezane z vročim poletnim vremenom, je pomembno vedeti, da lahko UVB žarki poškodujejo kožo tudi v hladnejših mesecih, na primer med smučanjem, ko se ti odbijajo od zasnežene podlage. UVA žarki so manj intenzivni, vendar prodirajo globlje v kožo. So prisotni skozi celo leto in tudi v oblačnih dneh. UVA žarki povzročajo prezgodnje staranje kože, poškodujejo kolagenska vlakna in prispevajo k nastanku gub ter povečujejo tveganje za kožni rak.

Dolgotrajno izpostavljanje soncu brez ustrezne zaščite, še posebej pri ljudeh s svetlejšo kožo, lahko poveča tveganje za nastanek sončnih opeklin. Ljudje s temnejšo kožo imajo nekoliko več naravne zaščite pred soncem zaradi povečane proizvodnje melanina – pigmenta v koži, ki absorbira UV žarke in preprečuje, da bi ti prodrli globoko v kožo. Nekateri ljudje so bolj občutljivi na sonce kot drugi in imajo večje tveganje za sončne opekline, zlasti otroci, ljudje z zelo svetlo poltjo, ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji na koži ter tisti, ki jemljejo določena zdravila, ki povečujejo občutljivost na sončne žarke.

Pravilno ukrepanje ob sončni opeklini

V primeru, da pride do sončne opekline, je pomembno ukrepati takoj. Poškodovano kožo je treba nemudoma umakniti v senco, da se prepreči nadaljnja izpostavljenost soncu. Hladne obloge ali hladna voda lahko blago ohladita prizadeto območje, vendar je treba previdno ravnati, da ne povzročimo dodatnih poškodb kože, zato je priporočljivo izogibati se uporabi izredno hladnega ledu. Poškodovano kožo je nato treba negovati z vlažilnimi kremami, ki naj vsebujejo npr. aloe vero ali pantenol. Te kreme pomirjajo kožo, spodbujajo celjenje in zmanjšujejo občutek nelagodja. Pri sončni opeklini je lahko prisotna tudi dehidracija, zato je pomembno, da oseba pije dovolj tekočine, da prepreči morebitno dehidracijo. V primeru, da sončna opeklina povzroči hujšo bolečino, lahko jemanje analgetikov (predvsem iz skupine nesteroidnih antirevmatikov) olajša nelagodje. Vendar pa je pomembno, da se pred jemanjem kakršnihkoli zdravil posvetujete s svojim izbranim osebnim zdravnikom ali farmacevtom. Prav tako ne prekoračite priporočenih odmerkov in se držite navodil za uporabo zdravil.

Tveganje za nastanek kožnega raka

Poznamo tako melanomske (npr. maligni melanom) kot tudi nemelanomske (npr. bazalnocelični in ploščatocelični karcinom) kožne rake. Tako melanomske kot nemelanomske oblike kožnih rakov so posledica več dejavnikov, med katerimi izstopa predvsem dolgotrajna in nezaščitena izpostavljenost UV žarkom. Melanom sicer ni najpogostejša oblika kožnega raka, velja pa za najnevarnejšo, saj pogosto metastazira v druge organe in lahko povzroči smrt. Nastane zaradi mutacije melanocitov, ki se začnejo nekontrolirano množiti, kar je pogosto posledica poškodbe celične DNK zaradi UV sevanja. Intenzivna občasna izpostavljenost UV žarkom, zlasti pri genetsko nagnjenih posameznikih, povečuje tveganje za maligni melanom. Prepoznan in zdravljen melanom v zgodnjih fazah je skoraj vedno ozdravljiv, v nasprotnem primeru pa se lahko razširi na druge dele telesa, kar pogosto vodi v usoden izid. Melanom najpogosteje prizadene kožo, vendar se lahko pojavi tudi drugod v telesu, kjer so prisotne melanocitne celice, kot so oči, črevesje ali možganske ovojnice. Nemelanomski kožni raki so sicer pogostejši in praviloma manj agresivni, vendar lahko povzročijo lokalno uničenje tkiva, redkeje tudi zasevke v druge organe. Prepoznavanje malignega melanoma je ključno, zlasti ob pojavu novih znamenj ali sprememb obstoječih. Pomembno je, da se vsaka nenavadna sprememba kože obravnava resno, saj je zgodnja diagnoza ključna za učinkovito zdravljenje. Redno samopregledovanje kože in znamenj ter iskanje morebitnih sumljivih sprememb je zato nujno. S pregledovanjem težje dostopnih mest, kjer se pogosto pojavljajo melanomi (pri moških na hrbtu, pri ženskah na spodnjih okončinah), pa lahko za pomoč poprosimo bližnje.

Kaj je fotostaranje?

Vsakdo je dovzeten za fotostaranje, tj. za staranje kože, ki nastane kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti UV sevanju. Vendar pa je stopnja fotopoškodb odvisna od tega, koliko časa ste bili izpostavljeni nezaščitenemu soncu, poleg tega pa tudi od vrste kože in geografskih dejavnikov, vključno z zemljepisno širino in lokalnim podnebjem. Na splošno je svetlejša koža bolj dovzetna za fotostaranje in za razvoj kožnega raka, čeprav se tudi temnejša koža lahko poškoduje in razvije kožnega raka ter kaže znake staranja. V medicini se najpogosteje uporablja Fitzpatrickovo klasifikacijo za določitev t. i. fototipa kože in z njo povezane ocene tveganje za fotopoškodbe kože:

• Fototip I – osebe keltskega ali irskega izvora, modrooki, rdečelasi, pegasti, praviloma vedno opečeni in nikoli porjaveli.
• Fototip II – svetlopolti, pogosto svetlolasi belci, ki so zlahka opečeni in rahlo porjaveli.
• Fototip III – večina belcev, ki so včasih opečeni, nato postopno zmerno porjaveli.
• Fototip IV – predvsem Azijci in prebivalci španskega porekla, ki so malo opečeni in vedno porjaveli.
• Fototip V – predvsem Indijanci (ameriški staroselci) ter prebivalci Srednjega vzhoda za katere je značilno, da so redko opečeni in praviloma močno porjaveli.
• Fototip VI – črnci oz. temnopolti posamezniki, ki praviloma niso opečeni in imajo izrazito temno pigmentirano kožo.

Ukrepi za zaščito pred vplivi UV sevanja na koži

Zaščita pred UV žarki je eden ključnih ukrepov za preprečevanje prezgodnjega staranja in poškodb kože. Trije osnovni stebri zaščite vključujejo nošenje zaščitnih oblačil, širokokrajnih klobukov in sončnih očal, iskanje sence ter izogibanje soncu med 10. in 17. uro v poletnih mesecih, ko je UV sevanje najmočnejše, pomemben del zaščite predstavlja tudi uporaba sončnih krem z visokim zaščitnim faktorjem (ZF, v angl. SPF). Ta nam pove, koliko UV sevanja je potrebnega, da povzroči poškodbo zaščitene kože v primerjavi z nezaščiteno. Izbira izdelka z ustreznim ZF, ki ščiti tako pred UVB kot UVA žarki, in njegova pravilna ter redna uporaba sta bistvena za učinkovito zaščito kože. Pogosto se narobe razume, da je ZF povezan s časom izpostavljenosti soncu. Veliko ljudi denimo verjame, da če brez zaščite za sonce dobijo opekline v 1 uri, potem ZF 15 omogoča, da na soncu ostanejo petnajstkrat dlje brez opeklin. To žal popolnoma ne drži, ker ZF ni neposredno povezan le s časom izpostavljenosti kože soncu, ampak tudi s količino sevanja sončnih žarkov.

Na količino sevanja ne vpliva namreč samo čas, ampak tudi drugi faktorji, kot so intenziteta sončnega sevanja (1 ura pri 9:00 je enako kot 15 minut pri 13:00), tip kože (svetlopolti ljudje absorbirajo več sončnih žarkov pod enakimi pogoji kot temnopolti) ter količina nanesenega zaščitnega pripravka, pri čemer povprečni odrasel ali otrok potrebuje približno 30 gramov – 2 jušni žlici pripravka za zaščito pred soncem za celotno telo. Študije namreč kažejo, da ljudje nanašamo le polovico ali četrtino priporočene količine, kar pomeni, da je dejanski ZF, ki ga nanesemo na kožo, nižji od navedenega na izdelku. Prav tako je pomembna pogostnost nanosa sončne kreme, ki bi se naj na kožo nanesla vsaj 30 minut pred izpostavitvijo soncu, kar omogoča sestavinam v pripravku, da se vežejo na kožo in ustrezno učinkujejo. Ponavljanje nanosa na vsaki 2 uri je prav tako pomembno. Ponovno naj bi se sredstva nanašala tudi po kopanju, brisanju ali pri športnih aktivnostih, kjer pride do velikega potenja. ZF 15 zadrži okoli 93% vseh UVB žarkov, ZF 30 97% in ZF 50 98% vseh UVB žarkov. Razlike med njimi so sicer majhne, ampak če ima človek občutljivo kožo ali večjo verjetnost nastanka kožnega raka, lahko ti dodatni odstotki pomenijo veliko dodatno vrednost, še posebej po dolgoletni izpostavljenosti sončnim žarkom.

Pravilna zaščita kože pred soncem pri otrocih in starostnikih

Pri otrocih je zaščita pred soncem še posebej pomembna, saj je njihova koža tanjša in bolj občutljiva na UV sevanje. Dojenčkov ne izpostavljamo neposrednemu soncu, pri starejših otrocih pa priporočamo predvsem mehansko zaščito. Zelo učinkovita so UV zaščitna oblačila, klobuki s širokimi krajci in sončna očala. Pri uporabi krem so pri otrocih prva izbira fizikalni (mineralni) filtri, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid, ker delujejo kot zaščitna pregrada in so manj dražeči za kožo. Kremo je treba nanašati redno in v zadostni količini, zlasti na izpostavljene dele kože, ki jih z oblačili ali drugimi ukrepi ne moremo zaščititi.

Pri starostnikih je koža tanjša, pogosto bolj suha in bolj dovzetna za poškodbe ter posledice UV sevanja. Poleg večjega tveganja za kožne rake so pri njih pogostejše tudi hiperpigmentacije in fotostaranje. Pomembna je redna zaščita kože, pa tudi ustrezna hidracija, saj starejši pogosto slabše zaznavajo žejo. Ob vročini se hitreje razvije vročinski udar, zato je ključno izogibanje soncu v najbolj vročem delu dneva, nošenje lahkih oblačil in zadosten vnos tekočin. Posebno pozornost zahtevajo kronični bolniki in tisti, ki jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na termoregulacijo.

Pomen (samo)pregledovanja znamenj

Redno opazovanje pigmentnih znamenj in drugih sprememb na koži je pomemben del skrbi za zdravje kože. Pozorni moramo biti na spremembe v velikosti, obliki, barvi ali robovih znamenj ter na pojav krvavitve ali ran, ki ne zacelijo. Pri tem si lahko pomagamo s pravilom ABCDE, ki usmerja prepoznavanje sumljivih sprememb. Če opazimo kakršnokoli spremembo, je smiseln čimprejšnji pregled pri dermatologu. Zgodnje odkrivanje kožnega raka bistveno izboljša prognozo in možnosti zdravljenja. Samopregledovanje je priporočljivo izvajati enkrat mesečno. Z doslednim upoštevanjem priporočil za zaščito pred soncem lahko zmanjšamo tveganje za sončne opekline, prezgodnje staranje kože in razvoj kožnega raka. Pomembno je, da skrbimo za svojo kožo v vseh letnih časih in ne le poleti, saj je UV sevanje prisotno tudi v hladnejših mesecih zato naj ustrezna zaščita pred soncem postane del naše vsakodnevne rutine za nego in zaščito kože.