IZBITJE ZOBA

Poškodbe ustne regije predstavljajo med 5 do 10% vseh poškodb zaradi katerih poškodovanci iščejo zdravniško pomoč. Poškodbe zob običajno povzročijo direktni udarci v zobovje ali indirektni udarci, to je pritisk, ki se širi iz spodnje na zgornjo čeljust. Najpogosteje nastanejo pri otrocih in mladostnikih, nesreča pa seveda lahko prizadene tudi odrasle osebe in botruje različnim poškodbam zob in obzobnega tkiva.

Največ poškodb mlečnega zobovja se zgodi med 1. in 4. letom starosti, najpogosteje pa so prizadeti zgornji stalni sekalci, v starostni skupini otrok od 7. do 14. leta, predvsem zaradi športa, padcev in pretepov.

Nepravilnosti zob in čeljusti, kot sta protruzija zgornjih sekalcev, globok ugriz, maksilarna progenija, dihanje skozi usta, predstavljajo večje tveganje za nastanek poškodb, predvsem na sprednjih sekalcih.

Poškodbe zobovja se delijo na poškodbe obzobnih tkiv in poškodbe zob. Izbitje zoba (avulzija) spada tako med poškodbe obzobnih tkiv, kot tudi med poškodbe zob. Je redka vrsta zobne poškodbe in spada med urgentne poškodbe zob. Za uspešen izid zdravljenja so poleg časa, ki je potekel od izbitja zoba do njegove vsaditve v zobnico, ključnega pomena ustrezni ukrepi v okviru prve pomoči na mestu poškodbe. Poznavanje pravilnih postopkov in medijev za shranjevanje izbitega zoba, ključno vpliva na uspešnost rehabilitacije.

Do izbitja zoba lahko pride zaradi nezgodnega padca s kolesom, z rolerji, z rolko, z drsalkami na ledu, poškodb pri športu (nogomet, rokomet, hokej, košarka, borilni športi, ragbi…), kjer so osebe v tesnem stiku z drugimi udeleženci, trdnimi površinami ali pri nasilnih dejanjih, kot je npr. pretep. Poškodbe zob se najpogosteje pojavijo doma, v šoli in športnih centrih.

KAKO UKREPATI V PRIMERU IZBITEGA ZOBA?

Mlečni zobje:

Izbitih mlečnih zob ne vstavljamo nazaj v alveolo, ker obstaja možnost okvare zametka stalnega zoba. Priporočljivo je rano sprati s čisto vodo, jo prekriti s čisto gazo, ter ustvariti pritisk na mestu poškodbe. Otroka čim prej odpeljemo k zobozdravniku.

Stalni zobje:

Kljub temu, da je dana situacija dramatična, se moramo umiriti in zbrati, ter skušati poiskati izbiti zob ali zobni odkrušek, tudi če gre samo za delno krono in polno korenino. Pomembno je pazljivo ravnanje, saj lahko poškodbe preprečijo ponovno vstavitev. Zob je potrebno prijeti za zobno krono, korenine pa se ne smemo dotikati. Na koreninskem cementu so namreč žive celice in vlakna, s katerimi je zob pritrjen v alveolarno kost. Umazanije na zobu na drgnemo ali strgamo. Tujke nežno speremo za 10 sekund pod tekočo vodo ali fiziološko raztopino. Izbiti stalni zob moramo čim prej vstaviti nazaj v svoje ležišče.

PONOVNA VSTAVITEV ALI SHRANJEVANJE ZOBA

Pred ponovno vstavitvijo zoba izperemo usta s čisto vodo. Stalni zob ponovno vstavimo v zobnico, v pravilen položaj. Zob naj bo poravnan s sosednjimi zobmi, če so ti prisotni. Poškodovanec pa naj ugrizne v čisti robec ali gazo saj tako zagotovimo fiksacijo zoba. Pazimo, da poškodovanec ne pogoltne zoba. Če je zob hudo poškodovan, je lahko živčna konica izpostavljena, s tem pa je večje tveganje za okužbo. V primeru obsežne poškodbe kosti zobiščnega odrastka, reimplantacija ni smiselna. Prav tako pri odraslem poškodovancu ni priporočljiva vstavitev izbitega zoba z napredovano parodontalno boleznijo. Na mestu dogodka, kjer reimplantacija ni mogoča, izbiti zob shranimo v kozarec mleka, fiziološko raztopino ali v  ustih poškodovanca (med licem in dlesnijo ali pod jezikom, kjer se nabira slina).

Paziti moramo, da poškodovanec zoba ne poje ali da ne pride do zadušitve pri transportu, ter čim prej poiskati zobozdravstveno pomoč. Nujno moramo poskrbeti, da so celice pozobnice čim prej v vlažnem okolju. Prognoza reimplantiranega zoba je močno odvisna od časa, ki je pretekel od izbitja do reimplantacije. Ta čas mora biti čim krajši (manj kot 60 min). Daljši kot je čas, ko zob ni v svojem kostnem ležišču, večja je verjetnost, da bo prišlo do zrasti korenine s kostjo, ki kasneje vodi do resorpcije korenine.

Kadar pride pacient v ordinacijo z izbitim zobom, se natančno pogovorimo o naravi in času poškodbe ter mediju transporta izbitega zoba. Pregledamo celotno ustno votlino, da izključimo dodatne morebitne poškodbe. Sledi izpiranje alveole s fiziološko raztopino, nakar zob v lokalni anesteziji neboleče vstavimo nazaj v zobnico, v pravi položaj in ga stabiliziramo s fleksibilno opornico. Potrebna je tudi RTG diagnostika, ter po potrebi antibiotik. Fleksibilno opornico odstranimo v roku od 2 do 4 tednov, odvisno ali ima zob dograjene korenine ali ne, ter odvisno od časa, ki je pretekel od izbitja zoba do reimplantacije.    

Če je potrebno koreninsko zdravljenje zoba, le-to običajno izvedemo 7 do 10 dni po poškodbi. V kolikor pa je pulpa vitalna, spremljamo vitaliteto poškodovanega zoba klinično in radiografsko, v določenem časovnem obdobju. V času celjenja je potrebna mehka dieta za en ali dva tedna, izogibanje športu, uporaba mehke zobne ščetke, ter ustne vodice z antiseptičnim delovanjem. V primeru bolečin pacient zaužije protibolečinske tablete.

Med izvajanjem agresivnih športov je priporočljiva uporaba ščitnikov za zobe, saj zmanjša poškodbe dlesni, čeljusti in čeljustnega sklepa. Prav tako zmanjšajo pretres možganov in deformacij obraznih kosti. Potrebno se je izogibati situacijam, kjer bi bili lahko vpleteni v pretep, ter uživanju trde hrane v sprednjem predelu zobovja. Med vožnjo se je vedno potrebno pripeti z varovalnim pasom, ter poskrbeti za varno okolje majhnih otrok, da jih zavarujemo pred nevarnostmi, ki prežijo nanje.