KONGRES DERMANOVA
9.11.24, TERME DOBRNA
program kongresa
PRVI DERMANOVA KONGRES :: za kozmetiko, lepoto in zdravje
DERMANOVA – revija za kozmetiko lepoto in zdravje
REVIJA JE BREZPLAČNIK za pravne osebe s področja kozmetične nege.
Revija izhaja 4-krat letno.
Naklada: 1.500 izvodov
Glavni urednik: Aleksander Granda
Avtorji prispevkov:
Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec. lek. farm., viš. pred.
Ana Dobnik, bioresonančna terapevtka, specialistka za spec. ročno limfno drenažo
Ivica Flis S, spec.fizikalne in rehabilitacijske medicine z licencami iz akupunkture, anti-aging in regeneracijske medicine
Dominik Škrinjar, dr.med.
Bojan Mihalič, fotograf
Dona Sokolić, direktorica prodaje ALERION DT GRUPA
Slavica Bizjan, strokovni sodelavec za nego nog, članica združenja podologov Nemčije
zapis k uvodu
Kakorkoli napreduje tehnologija in so socialna omrežja zmeraj bolj aktivna, če že ne včasih preveč, se mi dozdeva, da je kozmetika poklic, ki bo vedno ostal v analognem svetu.
Delo, ki ga opravljate je zmeraj bilo in zmeraj bo v neposrednem stiku s stranko. Z dotikom ustvarjate zaupanje, z besedo najdete pot do stranke. Stranki je zmeraj treba prisluhniti in ves čas obravnave biti z njo v stiku.
Ali je to vidno polje, ali je to fizični stik, pomembno je, da stranka ve da ste tu za njo in da ste ji v vsakem trenutku na voljo s pojasnili, nasveti ali samo lepo besedo.
Noben robot, pa še tako tehnološko dovršen, nobena umetna inteligenca in noben program, ne more nadomestiti vaših rok in vašega znanja.
Le z znanjem, informacijami in izkušnjami smo lahko uspešni. In le strokovno in kvalitetno delo prinese tudi vse ostalo kar spada zraven. Obratna pot, je napačna.
Bodite vedoželjni, naj vas ne bo nerodno vprašati. Nekoč je nekdo dejal: Ni neumnih vprašanj, so samo neumni odgovori. Če vprašanje odraža neznanje, je to znak, da se želimo naučiti, če pa neznanje odraža odgovor, pa je to …
Želim vam, da se na našem kongresu dobro počutite, da izveste mnogo novega in koristnega, da izmenjate izkušnje in … da se še vidimo.
Aleksander Granda
DERMANOVA
KONGRES DERMANOVA ZA LEPOTO, KOZMETIKO IN ZDRAVJE
Prepoznavanje pogostih melanocitnih in nemelanocitnih tumorjev kože
Avtor: Dominik Škrinjar
Uvod
Kožni tumorji predstavljajo širok spekter sprememb na koži, ki so bodisi benigne ali maligne narave. Delimo jih na melanocitne tumorje, ki izvirajo iz pigmentnih celic – melanocitov, in nemelanocitne, med katere uvrščamo epidermalne, vezivne, adneksalne, žilne tumorje in ciste. Prepoznavanje različnih vrst kožnih tumorjev je ključno za zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje, še posebej ker lahko nekateri tumorji hitro napredujejo in ogrožajo zdravje ter življenje bolnika (1).
Melanocitni tumorji kože
Benigni melanocitni tumorji kože
Benigni melanocitni tumorji kože so pogoste spremembe, ki nastanejo zaradi nenadzorovane rasti melanocitov – celic, ki proizvajajo pigment melanin. Ti tumorji imajo raznoliko klinično in histološko sliko, ki vključuje različne vrste melanocitnih nevusov (1).
Lentigo simplex je pogosta sprememba, ki se kaže kot majhna, enakomerno obarvana temna lisa. Gre za povečano število melanocitov, ki so enakomerno razporejeni v bazalni plasti povrhnjice, vendar ne kažejo znakov zgradbene atipije. Kongenitalni melanocitni nevusi so prisotni ob rojstvu ali se pojavijo kmalu po njem. So različno veliki in lahko segajo globlje v dermis ali celo podkožje. Večji kongenitalni nevusi imajo večje tveganje za maligno preobrazbo. Ena izmed posebnih oblik je nevus spilus, ki ima značilno svetlo rjavo osnovo, posuto s temnejšimi pikčastimi nevusi (1).
Pridobljeni melanocitni nevusi se običajno razvijejo v otroštvu ali mladosti, lahko pa tudi kadarkoli v kasnejšem življenju. Glede na razporeditev melanocitov ločimo junkcijske, dermalne in mešane nevuse. Junkcijski nevusi imajo melanocite, ki se nahajajo na meji med povrhnjico in dermisom. Dermalni nevusi so melanociti globoko v dermisu, medtem ko mešani nevusi vsebujejo melanocite tako v povrhnjici kot v dermisu. Mischerjev nevus in nevus Unna sta obliki dermalnih nevusov. Mischerjev nevus je običajno nameščen na obrazu, gladek in kupolaste oblike, medtem ko se nevus Unna pogosteje pojavlja na trupu in je mehkejši ter lahko viseč (1, 2).
Atipični melanocitni nevusi, znani tudi kot displastični nevusi ali Clarkovi nevusi, imajo nepravilno obliko, neenakomerno obarvanost in nejasne robove. Pogosteje se pojavljajo pri ljudeh s pozitivno družinsko anamnezo za melanom, kar pomeni večje tveganje za maligno transformacijo. Spitz nevus je običajno rdečkasto-rjavkasta kupolasta tvorba, ki se pogosto pojavi pri otrocih in mladih. Kljub svojemu benignemu naravnemu poteku ima lahko histološko sliko, ki spominja na melanom, kar lahko povzroči diagnostične težave. Modri nevus je globoko pigmentiran tumor, ki svojo modro barvo dobi zaradi melanocitov, ki ležijo globoko v dermisu. Najpogosteje se pojavi na hrbtišču rok ali stopal, običajno je asimptomatski in praviloma maligno ne alterira (2).
Vsi omenjeni benigni melanocitni tumorji imajo na splošno majhno verjetnost za maligno preobrazbo, vendar je pomembno spremljanje atipičnih ali hitro spreminjajočih se nevusov, saj lahko v nekaterih primerih nakazujejo na tveganje za razvoj melanoma na koži (1).
Maligni melanom
Maligni melanom je agresivna oblika kožnega raka, ki nastane iz melanocitov in ima visoko sposobnost metastaziranja. Pojavlja se v več kliničnih oblikah, kot so površinsko rastoči melanom, nodularni melanom, lentigo maligna melanom in akralni lentiginozni melanom. Prepoznavanje melanomov temelji na ABCDE metodi, ki upošteva asimetrijo, robove (border), barvo (color), premer (diameter) in evolucijo spremembe. Najpomembnejši dejavnik tveganja je izpostavljenost UV-sevanju, še posebej pri posameznikih s svetlo poltjo. Melanom je potrebno odkriti v zgodnjih fazah, saj lahko pozna diagnoza privede do širjenja raka v bezgavke in druge organe, kar znatno poslabša prognozo (3).
V zadnjih letih so velike spremembe v zdravljenju malignih melanomov prinesla biološka in tarčna zdravljenja. Imunoterapija, ki vključuje zaviralce imunskih kontrolnih točk, kot sta anti-PD-1 in anti-CTLA-4, je bistveno izboljšala preživetje bolnikov z napredovalimi oblikami melanoma. Prav tako so v klinični praksi zelo pomembna tarčna zdravila, ki ciljajo specifične mutacije, kot je BRAF, prisotna pri določenem odstotku melanomov. Kombinacija teh pristopov je privedla do boljšega nadzora nad boleznijo in daljšega preživetja (3).
Nemelanocitni tumorji kože
Nemelanocitni tumorji kože so različne vrste kožnih izrastkov in večinoma benignih sprememb, ki so sicer neškodljive, vendar so lahko estetsko moteče. V večini primerov ne predstavljajo tveganje za razvoj malignega rakavega obolenje na koži z izjemo nekaterih prekanceroz (npr. aktinična keratoza in keratoakantom) (4).
Benigni nemelanocitni tumorji kože
Seboroična keratoza ali starostna bradavica je pogosta sprememba pri starejših, z značilnimi rjavimi, hrapavimi izrastki na trupu in obrazu, ki je praviloma iz medicinskih razlogov ni potrebno odstranjevati. Aktinična keratoza je prekanceroza in se običajno kaže kot hrapava, luskasta lisa zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV-sevanju, najpogosteje na soncu izpostavljenih predelih obraza (nos, kotički lic in neporaščen del lasišča) in lahko napreduje v bolj resne spremembe kot je ploščatocelični karcinom kože (SCC), zato je pomembno, da jo zdravimo pravočasno (4, 5).
Kožni rožiček (cornu cutaneum) je majhna, trda tvorba iz keratina, ki ima značilen videz rožička. Podobno benigno stanje so epidermalni nevusi ki so lahko prisotni že ob rojstvu in nastanejo zaradi razrasta epidermalnih celic v koži. Keratoakantom (KA) je hitro rastoča tvorba na koži. Številni KA vzniknejo v povezavi z AK. Uvrščamo ga med dobro diferenciran SCC. Pojavlja se predvsem na glavi, vratu, hrbtiščih rok in zgornjih okončinah kot hitro rastoča papula, ki navadno zraste v 4-8 tednih. Kasneje se oblikuje v kupolasto oblikovan eritematozen nodus s centralnim keratinskim čepom, običajno premera 1-3 cm. V obdobju rasti so izrazito palpatorno občutljivi, lahko spontano regredirajo po približno 6-12 tednih (5).
Mehki fibromi so majhne, mehke kožne tvorbe, ki visijo s kože in so pogoste na vratu, pod pazduhami in v dimljah. Dermatofibromi so trdni, majhni izrastki, ki se pogosto pojavijo po poškodbah ali pikih na koži. Pri celjenju kože se včasih pojavijo tudi hipertrofične brazgotine in keloidi, pri katerih gre za prekomerno rast brazgotinskega tkiva. Keloidi praviloma presežejo meje poškodbe, medtem ko hipertrofične brazgotine ostajajo znotraj nje (4, 5).
Med benigne nemelanomske tvorbe na koži sodijo tudi epidermalne ciste, kjer gre za zaprte tvorbe, napolnjene s keratinom, ki se pogosto pojavijo na obrazu, vratu in trupu, ter milije, ki so majhne bele ciste pod povrhnjico kože, pogoste na obrazu. Ksantelazme so mehke, rumenkaste lise na vekah, ki so lahko povezane s povišanimi lipidi v krvi, medtem ko je sebacealna hiperplazija izraz za povečanje žlez lojnic, kar povzroči majhne, rumenkaste ali kožne izrastke na obrazu (5).
Med vaskularne spremembe spada pajkasti nevus, ki je žilna tvorba in spominja na pajkovo mrežo, pogosto na obrazu in včasih povezana s hormonskimi spremembami, ter senilni angiomi (ali »češnjevi« angiomi), ki so majhne rdeče vaskularne tvorbe, značilne za staranje in se pogosto pojavijo na trupu. Na koži se lahko razvije tudi piogeni granulom, kjer gre za hitro rastoč, rdečo tvorbo, ki pogosto krvavi in se pojavi po poškodbi. Vsaka izmed teh benignih sprememb ima svoje klinične, dermoskopske in histopatološke posebnosti, večina pa je neškodljivih, čeprav jih je priporočljivo nadzorovati, zlasti če pride do sprememb v velikosti, barvi ali obliki (5).
Maligni nemelanomski karcinomi kože
Bazalnocelični karcinom kože
Bazalnocelični karcinom (BCC) je najpogostejši nemelanomski kožni rak in običajno raste počasi, le redko metastazira. Pojavlja se predvsem na delih kože, izpostavljenih soncu, kot so obraz, vrat in roke. Klinično se lahko izrazi kot majhna vozličasta sprememba z bisernatim robom, ki postopoma postaja večja. Včasih je prisotna centralna ulceracija ali krvavenje. Kljub nizki nevarnosti za metastaziranje je priporočljivo zdravljenje, saj lahko BCC destruktivno prizadene bližnje tkivo. Terapija vključuje kirurško odstranitev, krioterapijo ali fotodinamično terapijo (6).
Ploščatocelični karcinom kože
Ploščatocelični ali skvamoznocelični karcinom (SCC) kože se pojavlja nekoliko redkeje kot bazalnocelični, vendar je bolj nagnjen k metastaziranju. Izvira iz keratinocitov epidermisa in se pogosto razvije na predelih, ki so bili dalj časa izpostavljeni soncu, predvsem pri starejših ljudeh. Klinično je lahko prisoten kot trda, luskasta ali ulcerirana lezija, ki lahko krvavi ali se hitro povečuje. Poleg kirurške odstranitve je včasih potrebna tudi terapija z obsevanjem. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom je tveganje za SCC večje, zato je pomembno redno spremljanje teh bolnikov (7).
Karcinom Merklovih celic
Karcinom Merklovih celic (MCC) je redek, agresiven in pogosto smrten nevroendokrini kožni karcinom. Merklove celice so nevroendokrine in mehanosenzitivne celice, ki kot celično-nevritski kompleks sodelujejo pri prenosu in modulaciji zaznav nežnega dotika. Preoblikovanje mehanske energije v električne signale je prvi korak v mehanotransdukciji v perifernem senzoričnem živčnem sistemu. Celice se nahajajo v bazalnem sloju povrhnjice. Karcinom teh celic je prvi opisal Toker leta 1972. MCC se kaže kot hitro rastoča asimptomatska rdeče-modra dermalna papula ali nodus. Razvija se tedne ali mesece, sum na MCC pa se redko postavi pred biopsijo. Zlahka ga zamenjamo za epidermoidno cisto, ognojek in druge benigne kožne novotvorbe. Smrtnost pri MCC je višja kot pri malignem melanomu. Tumor ima visoko tveganje za lokalno ponovitev. Zdravljenje MCC je kombinirano. Zdravimo ga kirurško, z obsevanjem in kemoterapijo (8).
Zaključek
Prepoznavanje melanocitnih in nemelanocitnih kožnih tumorjev je pomembno za pravočasno ukrepanje in izbiro ustreznega zdravljenja. S poznavanjem dejavnikov tveganja, rednim pregledovanjem kože ter ustreznimi diagnostičnimi metodami lahko pomembno prispevamo k zgodnjemu odkrivanju malignih sprememb in izboljšamo prognozo bolnikov. Splošna osveščenost in samopregledovanje sta ključna elementa, ki lahko zmanjšata smrtnost zaradi kožnega raka (4).
Pomembno je tudi poudariti zaščito pred soncem, saj je UV-sevanje eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj kožnega raka. Uporaba zaščitnih krem z visokim zaščitnim faktorjem, izogibanje sončenju v urah najmočnejšega sevanja in nošenje zaščitnih oblačil ter pokrival so ključni ukrepi za zmanjšanje škodljivih učinkov UV-žarkov. Takšna preventiva je še posebej pomembna za osebe s svetlo poltjo ali tiste, ki so genetsko nagnjene k razvoju melanoma (9).
Zdravje v méni ali v meni
Avtorica prispevka: Ivica Flis S, spec.fizikalne in rehabilitacijske medicine z licencami iz akupunkture, anti-aging in regeneracijske medicine
Z medicino proti staranju ali kot jo imenujemo tudi regenerativna medicina ali »medicina po meri človeka« želimo zagotoviti kakovostno in aktivno življenje v vseh starostnih obdobjih, saj je vsako obdobje nekaj posebnega. To velja tudi za menopavzo, ki se praviloma pojavi med 45. in 55. letom, odvisno od posameznice. Obdobje prinese naravne fiziološke spremembe, nekatere imajo hude zdravstvene in psihične težave ter osebne krize, druge jih skoraj ne občutijo, čeprav je padec hormonov pri vseh podoben.
Pogosto se to povezuje s pojmi: dodajmo leta življenju ali dodajmo življenju kakovost in kakovostna leta, mladostno energijo in zagon.
ZDRAVJE ŽENSKE PO 30.LETU
To je obdobje, ki je izrazito povezano z delom in stresom, ko lahko »pozabimo« celo na materinstvo in ženstvenost. Nosečnost vsako mamico zelo izčrpa, ne le fizično in psihično, temveč tudi v vseh osnovnih sestavinah telesa. Najpogosteje v tem obdobju slišimo za tiste, ki ne morejo zanositi, ki imajo težave z mesečnim ciklusom, ki se borijo z migrenami in seveda s premenstrualnim sindromom, policističnimi jajčniki in cistami dojk. Vsekakor je nujno telo najprej naspati, saj je dnevni odmerek priporočljivega spanja še zmeraj 7 do 8 ur globokega spanja, od tega vsaj eno uro pred polnočjo.
Ženske težave po 35. letu
Ženskam z večjimi težavami se priporoča nadomeščanje hormonov, vsem pa zdrav življenjski slog za boljše počutje v svojem telesu. S hormonskimi spremembami so pogosto povezane težave, ki se začnejo pri ženskah pojavljati v obdobju po štiridesetem letu ali morda celo že prej, kot so nespečnost, suha koža in sluznice, nočno potenje, depresivnost, razdražljivost, pretirana čustvena odzivnost, slaba koncentracija, občutek nemoči, pomanjkanje notranjega miru itn – če naštejem le najpogostejše težave v tem času, ki še ni nujno perimenopavza, (torej t.j. v času pred, med in po izgubi menstruacije – leto ali dve po zadnji menstruaciji, pri mnogih se znaki pojavijo tudi do dve leti pred izgubo rednega ciklusa). Lajšamo jih na različne načine: z izvlečki različnih rastlin ali z bioidentičnimi hormoni, ki so v molekularni strukturi popolnoma enaki strukturi humanih hormonov.
Pri težavah, ki nas, ženske, pestijo v času med 30. in 40.letom starosti, je v prvi vrsti potrebno izpostaviti vzroke, ki privedejo do njih: nezdrav način življenja in premalo spanja. Zato je nujno omejiti ali na minimum zmanjšati uživanje kave in alkohola, sladkorja in nezdravih prigrizkov, moke in izdelkov iz nje, nasičene maščobe in zlasti hidrogenizirane maščobe ter opustiti kajenje. Priporoča se doma pridelana zelenjava, enako sadje, vse vrste kalečih žit, veliko oreščkov in semen, beljakovine v obliki rib in mesa iz domače reje, divjačine. V tem času lahko telo podpremo z različnimi dodatki, tudi naravnimi.
Laneno olje je dober vir omega maščobnih kislin, tudi sezamovo sodi med olja, ki podprejo žensko telo. Od dodatkov si lahko veliko pomagamo z dodajanjem: vitamini skupine B, Omega 3 maščobne kisline vsaj 1000 mg dnevno, magnezij 300 do 500 mg dnevno, selen 50 do 100 µg dnevno, vitamin C 500 do 1000 mg dnevno, vitamin E do 200 IU dnevno. V tem obdobju lahko z maco, ashwagando in ginsengom telo izvrstno podpremo in ga zaščitimo pred stresom. Dodatki zelenih alg ali tekočega klorofila v spomladanskem in jesenskem času pomagajo pred utrujenostjo in hkrati izredno čistijo telo. Nikakor ne smemo pozabiti na redno gibanje, na sproščanje v obliki redne vadbe in masaž, pogosto sta akupresura in akupunktura izvrstni podporni tehniki, ki nemalokrat težave v celoti odpravita.
Ko hormoni niso v ravnovesju
Hormoni so močno potentne in zelo pomembne molekule, ki vplivajo na številne procese v našem telesu. Nastanejo na dva načina: izločajo jih žleze ali jih tvorijo tkiva na mestu, kjer učinkujejo. Vsak posamezni hormon ima svoje naloge in vpliva na točno določena tkiva, hkrati pa vpliva tudi na ostale hormone. Zato je zelo pomembno, da so hormoni v telesu v optimalnih količinah in v medsebojnem ravnovesju. Ko se hormoni sprostijo v telesu, se tudi porabijo, izgubijo in izločijo v določenih procesih. Posebna pozornost velja obvladovanju hormonov nadledvične žleze, ščitnice in trebušne slinavke, ki močno vplivajo na ostale hormone. Dolgotrajna in velika nihanja hormona(ov) spremenijo potek številnih ostalih procesov v telesu, kar lahko vodi v bolezen. Prve znake in težave telo najpogosteje uredi brez naše vednosti, včasih jih celo prikrije, zato jih zaznamo šele, ko zares zbolimo.
Primanjkljaj lahko močno vpliva na počutje
Veliko hormonov vpliva na naše duševno zdravje, zato je lahko menopavza z vsemi svojimi kliničnimi simptomi za žensko precej obremenjujoče obdobje. Kadar je testosteron v ženskem telesu (pre)nizek, se to lahko izrazi tudi z depresijo in neodločnostjo, izrazito občutljivostjo. V funkcionalni medicini je progesteron zaščitnik ženskega telesa, zlasti pred nevrološkimi težavami, tudi rakastimi obolenji, saj vpliva na številna tkiva: kožo, maščevje, mišice, žleze, živčevje in možganovino.
Ženska z nizkimi vrednostmi progesterona je lahko nervozna, nemirna, neodločna, ima težave z nespečnostjo in nočnim potenjem. Pogosto lahko že zaradi manjšega primanjkljaja progesterona in previsokih vrednosti estrogena nastopijo številne težave v telesu: nenehna utrujenost, napetost mišic in živčevja, vznemirjenost, agresija, anksioznost in jeza, napadi panike in besa; večja je senzibilnost in zaznavanje bolečin, pogosta nespečnost, predmenstrualna napetost z občutljivostjo dojk in napenjanjem trebuha, kopičenje maščobe v trebušnem predelu, menoragija in pretirane krvavitve; ob tem še bolečine med spolnim odnosom, rdečica in otekel obraz, povečane in boleče dojke, otekli gležnji in stopala. Dodajanje hormonov lahko ključno pripomore k boljšemu počutju in zadovoljstvu.
Preverjati moramo tudi hormone ščitnice, saj nizke vrednosti povzročajo zaprtje, porast telesne teže, upočasnjenost v mišljenju in »meglo v glavi«, vplivajo na kakovost las, kože in nohtov.
Pogosto se težave izrazijo in so očitne, ko so vrednosti posameznih hormonov še znotraj meja normale, a niso optimalne in medsebojno ubrane.
Po 50. Letu se z menopauzo pojavijo tudi: izrazita utrujenost, izčrpanost, nervoza, nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, težave s prebavo, pridobivanje kilogramov, spet glavoboli in migrene, otekanje, lahko tudi resnejše zdravstvene težave. Z že opisanim zdravim načinom življenja, ki v tem obdobju zahteva vsaj eno uro hoje (če gre: po mehkih terenih), vsaj 7 do 8 ur spanja in zelo zdravo prehrano. Same se lahko dodatno podpremo in zaščitimo z obdobnimi, sezonskimi čistilnimi »kurami« in s prehranskimi dodatki, izvlečki.
Med zelo priporočljive sodijo: vitamin B12 skupaj z ostalimi vitamini skupine B, zelene alge ali tekoči klorofil, CoQ10 v dnevnih odmerkih 100 do 200 mg, maca, ashwagandha, ginseng in zlasti ingver, vsakodnevno vsaj 1000 mg omega 3, obvezno 300 do 500 mg magnezija, vsaj 1000 IU enot vitamina D3, l-tyrozina, cink pred spanjem. Za vse, ki jih mučijo migrene, se priporoča uživanje kerceptina (quercetin).
Vam je sploh kaj mar –zakaj predpisujete kobilje hormone?
Ženske, ki imajo hude težave, si lahko učinkovito pomagajo z bioidentični hormoni, ki so natančne kopije hormonov v človeškem telesu. Pionir na področju uporabe naravnega hormonskega nadomestnega zdravljenja je ameriški zdravnik, ginekolog, Jonathan V. Wright, ki je specializacijo začel na slavni kliniki Mayo in nadaljeval na svoji kliniki Tahoma clinic blizu Seattla.
Nekoč, okoli davnega leta 1980, ga je njegova stalna stranka ogorčeno vprašala, če ga spominja na svinjo ali kobilo! Ves zaprepaden je poskušal zanikati, a gospa je vztrajno trdila, da ne želi jemati prašičjih ali kobiljih hormonov in zahtevala je takšne, ki so enaki njenim v telesu. Tako so na njegovo pobudo v ameriških sodobnih farmacevtskih krogih začeli iskati hormone, ki so enaki človeškim.
Dr.Wright si že od vsega začetka želi ženskam in moškim v zrelih letih pomagati obnoviti njihovo mladostno hormonsko ravnovesje brez uporabe sintetičnih hormonskih ponaredkov. Bioidentični hormoni učinkujejo boljše in zlasti varneje kot večina patentiranih sintetičnih ne-pravih hormonov, saj imajo bioidentični popolnoma enako zgradbo kot hormoni, ki jih po naravni poti tvori človeško telo. Struktura modificiranih sintetičnih hormonov pa je v večini preparatov drugačna od naravnih hormonov, torej so ponaredki. Le z naravnimi sredstvi lahko na naraven način varno obnovimo ali ponovno vzpostavimo naravnemu najbolj podobno hormonsko ravnovesje!
Kaj nam bioidentični hormoni prinesejo?
Bioidentični hormoni pravzaprav niso novost v medicini. Dober primer je pripravek inzulina, ki ga uporabljajo osebe s sladkorno boleznijo in je na voljo v slovenskih lekarnah in bolnišnicah. Sintetični inzulin je v svoji sestavi popolnoma bioidentičen in čeprav je molekula narejena v laboratoriju, je enaka molekuli človeškega inzulina. Njegova kemijska struktura je torej popolnoma enaka kemijski formuli naravnega inzulina. Med bioidentične hormone sodi tudi laboratorijski pripravek oksitocina, ki ga pri porodu uporabljajo za sprožitev popadkov in je popolnoma enak hormonu v telesu.
Veliko naših strokovnjakov še zmeraj vztraja, da v Sloveniji nimamo bioidentičnih hormonov. A se ob že naštetih uporablja kar nekaj kortikosteroidov (protivnetnih zdravil), predvsem v dermatologiji, nevrologiji, revmatologiji in kozmetologiji za zdravljenje kožnih in drugih bolezni. In večina je bioidentičnih, torej popolnoma enakih kot so v človeškem telesu.
Optimalno dodajanje bioidentičnih hormonov dejansko mnogim ženskam (in moškim) omogoča veliko boljšo kakovost življenja. Če so hormoni popolnoma enaki kot naši v telesu, imajo v našem telesu popolnoma enake učinke kot nam lastni hormoni. Kadar pa so vneseni hormoni le podobni našim hormonom (torej so ponaredki ali modificirani sintetični hormoni), se ti v telesu ne obnašajo popolnoma enako kot naši hormoni, telo jih ne prepoznava enako, zato se pojavijo tudi neželeni učinki, ki so lahko tudi usodni.
Za učinkovito zdravljenje nujen celosten pregled telesa
Vsekakor ne gre za klasično hormonsko zdravljenje, saj je v središču pozornosti človek kot oseba, ki ji je obravnava povsem prilagojena. V ospredju so težave posameznika in po načelih regenerativne medicine se preveri, kje so morebitni vzroki, kaj določeni osebi manjka (do optimalnega počutja), tudi morebitno pomanjkanje mineralov in vitaminov ter drugih hranil. Ob tem nikakor ne gre zanemariti gibanja in načina življenja, od prehranskih navad do kakovosti spanja. Prav spanje in motnje spanja so v zadnjem času pogost vzrok težav, zato v terapijo vključujem še razne vaje in tehnike sproščanja, svetujem glede pravilnega dnevno-nočnega ritma življenja.
Najpomembnejši je odnos do same sebe
Na našo vitalnost in energijo vplivajo številni dejavniki, dogodki, dejanja, pravila, prehrana, okolje in onesnaženost, sodelavci in partnerji. Vse to pušča sledove in še kako pomembno je, da živimo v čim bolj naravnem okolju s čim manj umetnimi materiali. Nujno je, da najdemo notranji mir, da živimo skladno sami s seboj in svojimi cilji. Nikdar ne smemo pozabiti na radosti, igro in smeh!
Slab odnos do samega sebe lahko pomeni, da se za doseganje nekega cilja pustimo ujeti in podjarmiti, četudi nas to navznoter najeda. In prav notranje najedanje je veliko hujše od vseh zunanjih dejavnikov in agresorjev.
Razumevanje pomembnosti kožne pregrade in njena zaščita
Avtorica prispevka: Marjeta Rak Namestnik, mag. farm., spec. lek. farm., viš. pred.
Kožna pregrada je ključni obrambni mehanizem telesa, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi in preprečuje izgubo vode. Dodobra poznamo anatomsko zgradbo kože, morda pa nam ni tako blizu funkcionalni model kožne pregrade, ki obsega štiri funkcionalne sloje, in sicer fizični, kemijski, mikrobiološki ter imunološki sloj. Ti sloji med seboj niso strogo ločeni, a da koža ostane funkcionalna in odporna morajo biti v medsebojnem ravnovesju. Motnje v barierni funkciji lahko privedejo do vnetij in občutljivosti kože ter kožnih bolezni, kot so ekcemi, luskavica in atopijski dermatitis.
Fizični sloj predstavlja povrhnjica kože, predvsem rožena plast (stratum corneum), ki je sestavljena iz odmrlih keratinocitov in lipidov, pogosto slišimo, da izgleda kot opeke in malta. Skupaj tvorijo vodoodporno pregrado, ki ščiti telo pred škodljivimi snovmi, mikroorganizmi in izgubo vode. Lipidi v fizični plasti delujejo kot hidrofobna bariera, ki preprečuje prekomerno izgubo vode in omogoča pravilno vlaženje kože. Brez lipidov bi voda hitro izhlapela iz kože, kar bi povzročilo suhost, dehidracijo in zmanjšano zaščito pred škodljivimi vplivi okolja. Glavnino lipidov predstavljajo ceramidi, holesterol in proste maščobne kisline.
Kemijski sloj je sestavljen iz več komponent, kot so kisli zaščitni plašč, protimikrobni peptidi, naravni vlažilni faktor (NMF) in sebum, ki vsi sodelujejo pri zaščiti kože pred zunanjimi dejavniki in preprečujejo okužbe. Motnje v pH, pomanjkanje protimikrobnih peptidov ali motnje v sestavi sebuma lahko povzročijo, da je koža bolj dovzetna za dražila, alergene in okužbe. Motnje v delovanju kemične plasti lahko vodijo do kožnih bolezni in povečane občutljivosti, vendar pravilna nega kože, vključno z uporabo izdelkov, ki vzdržujejo pH in hidracijo, pomaga pri obnovi in vzdrževanju kemijskega sloja. Ohranjanje rahlo kislega pH je ključno za ohranjanje zdrave lipidne pregrade in s tem funkcije kože. Kisli plašč, ki naravno prekriva kožo, ščiti pred patogeni mikroorganizmi in omogoča optimalno delovanje encimov, potrebnih za proizvodnjo in razgradnjo epidermalnih lipidov. Alkalni pH zmanjša aktivnost teh encimov, kar vodi do manjše proizvodnje ceramidov in posledično prispeva k nastanku suhosti in razpokanosti kože.
Mikrobiološki sloj – mikrobiom kože je sestavljen iz različnih vrst mikroorganizmov, ki živijo na površini kože, vključno z bakterijami, glivami in virusi. Tako imenovane dobre bakterije, kot so vrste Staphylococcus epidermidis in Cutibacterium acnes, pomagajo vzdrževati zdravo ravnovesje na površini kože in preprečujejo prekomerno rast patogenov. Mikrobiom pomaga ohranjati stabilen kemijski sloj z razgradnjo sebuma in izločanjem protimikrobnih proteinov, ki sodelujejo pri zaščiti kože pred patogenimi mikroorganizmi. Staranje vodi v upad raznolikosti mikrobiote, kar pomeni manjšo sposobnost kože, da vzdržuje ravnovesje in se učinkovito brani pred patogeni. Raziskave kažejo, da s staranjem pride do sprememb v prevladujočih koristnih mikroorganizmih, na primer do povečanega števila stafilokokov in zmanjšanja koristnih bakterij, kot so Cutibacterium acnes. Te spremembe lahko vplivajo na pojav vnetij, suhosti in ranljivosti kože. Pomembno je, da se zavedamo, da na zmanjšanje raznovrstnosti mikrobioma vpliva tudi izpostavljenost UV sevanju (soncu), ki povzroča oksidativni stres, kar negativno vpliva na lipidno pregrado in povzroča staranje kože.
Imunološki sloj – koža vsebuje imunske celice, kot so Langerhansove celice in druge, ki prepoznajo in se borijo proti tujkom, kot so bakterije in virusi. Ob poškodbi kože imunski sistem sproži vnetni odziv za zaščito in obnovo tkiva. Kožna pregrada ima sposobnost uravnavanja različnih imunskih odzivov, ki so prilagojeni različnim vrstam groženj. Naravni (prirojeni) imunski sistem vključuje nespecifične mehanizme, ki delujejo kot prva obrambna linija. in se aktivira takoj po zaznavi nevarnosti in sproži vnetni odziv, ki privabi dodatne imunske celice. Pridobljeni (adaptivni) imunski sistem vključuje specifične imunske odzive, ki jih vodijo T- in B-limfociti. Po aktivaciji in prepoznavanju specifičnih antigenov se začnejo proizvajati protitelesa in specifične celice, ki so usmerjene proti določenim patogenom. Pridobljeni imunski sistem se aktivira počasneje, vendar zagotavlja dolgotrajno zaščito.
Kožna pregrada je lahko oslabljena zaradi različnih notranjih in zunanjih dejavnikov:
- Okoljski dejavniki: kot so ekstremna temperatura, nizka vlažnost, UV sevanje in onesnaženje, lahko povzročijo suhost in poškodbe kože.
- Genetski dejavniki: nekatere osebe so zaradi mutacij v genih, kot je gen za filagrin (pomemben kožni protein), bolj nagnjene k disfunkciji kožne pregrade, kar vodi do bolezni, kot je atopijski dermatitis.
- Izdelki za nego kože: pogosta uporaba agresivnih čistilnih sredstev in kozmetike lahko oslabi zaščitno lipidno plast kože in povzroči transepidermalno izgubo vode (TEWL).
Mehanizmi obnove kožne pregrade:
- Naravni vlažilni faktor (NMF): Koža proizvaja naravni vlažilni faktor, ki ga sestavljajo aminokisline, pirolidon karboksilna kislina, urokanska kislina, mlečna kislina, urea, citrat, sladkorji…, ki pomagajo vzdrževati vlažnost kože. Ko je kožna pregrada oslabljena, je delovanje NMF okrnjeno in njegovo nastajanje zmanjšano, kar vodi do suhosti in povečane občutljivosti kože.
- Popravilo lipidov: Ko je kožna pregrada poškodovana, telo začne proizvajati več ceramidov in drugih lipidov, da bi obnovilo zaščitno plast. Kozmetični izdelki, ki vsebujejo ceramide, maščobne kisline in holesterol, lahko pospešijo obnovo kože.
Vlažilci (moisturizers) so ključni za zdravljenje suhe in poškodovane kože. Imajo različne mehanizme delovanja in lastnosti:
- Okluzivi: Snovi, kot so vazelin, mineralno olje in dimetikon, tvorijo zaščitno plast na površini kože, ki preprečuje izgubo vode.
- Emolienti: Snovi, ki mehčajo in gladijo kožo, kot so maščobne kisline in olja, pomagajo zapolniti vrzeli med kožnimi celicami in izboljšati celovitost kožne pregrade.
- Humektanti: Snovi, kot so glicerin in hialuronska kislina, privlačijo vodo iz globljih plasti kože in okolja, kar izboljša vlažnost kože.
Vgrajeni v kozmetične izdelke pomagajo obnoviti lipidni sloj, zmanjšujejo transepidermalno izgubo vode (TEWL) in povečujejo vlažnost v povrhnjici (SC).
Zdrava kožna pregrada je ključnega pomena za ohranjanje vlažnosti kože in zaščito pred škodljivimi vplivi okolja. Ko pride do poškodbe kožne pregrade, je ključno obnoviti lipide in naravni vlažilni faktor, da bi se preprečile nadaljnje poškodbe in ohranila celovitost kože.
KAKO POZIRATI KAMERI
Avtor prispevka: Bojan Mihalič
Uvod
Soočimo se z objektivom (in posledicami)
Soočenje s kamero je za vsakega posameznika drugačna izkušnja, zato je dobro na to temo pogledati iz več aspektov:
- Amatersko in profesionalno (ko nas fotografirajo ali ko fotografiramo sami sebe).
- Načrtno ali nenačrtno (ko smo se za fotografiranje dogovorili, ali je šlo za “efekt presenečenja”).
- V skladu ali v konfliktu z GDPR (glede na družbeni status fotografirane osebe).
Poziranje kameri v smislu dogovorjenega (načrtovanega) fotografiranja:
- Priprava na fotografiranje (dogovor, izbor lokacije, stylinga, frizure, makeupa)
- Fotografiranje ali snemanje (razlike v poziranju in obdelavi)
- Fotografiranje ali snemanje (akcija, vedenje, pričakovanja in končni rezultat)
- GDPR v spregi z AI
Amatersko in profesionalno (ko nas fotografirajo ali ko fotografiramo sebe)
Razlika med amaterskim in profesionalnim fotografiranjem
Fotografiranje za potrebe dermatoloških in drugih medicinskih objav
– definicija fotografske podzvrsti
– tehnika fotografiranja
– specialni pristopi in naprave
– GDPR in ravnanje s fotografijami
Fotografiranje za dermatološke in druge medicinske namene običajno vključuje zajemanje visokokakovostnih slik kožnih stanj, lezij ali ran, da se dokumentira njihov videz in sledi spremembam skozi čas. Te fotografije se lahko uporabljajo za diagnozo, načrtovanje zdravljenja, spremljanje napredka zdravljenja, raziskave ali učne namene.
Pri fotografiranju za dermatološke ali druge medicinske namene je pomembno, da uporabite ustrezno osvetlitev, ostrenje in nastavitve fotoaparata, da zagotovite natančno predstavitev stanja kože. Prav tako je ključnega pomena pridobiti soglasje pacienta pred fotografiranjem in ohraniti zaupnost pacienta z varnim shranjevanjem in ravnanjem s slikami.
Zraven standardnih tehnik kliničnega fotografiranja se lahko za zajemanje podrobnih slik kožnih lezij uporablja posebna oprema, kot so dermatoskopi ali povečevalne naprave. Te slike lahko zdravnikom pomagajo pri postavljanju natančnih diagnoz in določanju najprimernejših možnosti zdravljenja za njihove bolnike.
Na splošno ima fotografija ključno vlogo v dermatologiji in drugih medicinskih področjih, saj zdravnikom zagotavlja dragocene vizualne informacije, ki lahko pomagajo pri ocenjevanju in obvladovanju različnih kožnih stanj.
Uživajmo v raznolikosti, ki nam jo nudi fotografija in ne bojimo se moči orodij,ki so nam v zvezi z njo na voljo.
Izkoristimo moč fotografije v svojih dejavnostih na vse dovoljene načine.
LIMFNA DRENAŽA
Avtorica prispevka: Ana Dobnik, bioresonančna terapevtka, specialistka za spec. ročno limfno drenažo
Limfni sistem je dobro poznan že od časa Hipokrata (460 – 370 p.n.št.). Limfni sistem je ločen od krvnega, teče tik ob njim. Limfa je sestavljena pretežno iz vode.
Limfni sistem poganja skeletno mišičje (gibanje, dihanje, ročna limfna drenaža…).
Limfni sistem ima dve glavni nalogi. Čisti in razstruplja telo toksinov, težkih kovin, patogenov itd. Celi in regenerira tkiva, celice. Ima pomembno vlogo imunskega sistema. Zdrav limfni sistem je ključen za zdravo telo.
Vranica, žrelnica, timus/priželc, slepič, mandlji,…so del limfnega sistema. Bezgavke so del limfnega sistema, odstranjujejo odpadne snovi. Vneta bezgavka oteče in obremeni limfni sistem.
Limfni sistem ima zaklopke, ki se odpirajo le v smer toka limfe.
Sedeče delo, pomanjkanje gibanja, slaba prehrana, stres, poškodbe, operacije lahko blokirajo ali otežijo limfni pretok. To lahko vodi v poslabšano zdravje (slabo počutje, bolezni, glavobole, otekanje, celulit, povišanje tel teže…)
Limfo pospešimo z rednim čim bolj različnim gibanjem, ki sproži potenje. S pitjem zadostne količine vode, predihavanjem, manualno limfno drenažo, suhim ščetkanjem, zdravo in nepredelano hrano, izogibanju prekomernemu pitju kave, alkohola, izogibanju kajenja, in drugimi podobnimi tehnikami.
Specialna limfna drenaža je ena najbolj varnih metod stimulacije limfnega sistema.
Prava RLD je: tehnika brez olj, krem ali aparatov. Nežna, ne boleča, počasna, v določene smeri, pod določenim kotom, na določenih mestih z določenim pritiskom. Pomembna je hitrost, tehnika, mesto dreniranja, pritisk in smer. Ne more se primerjati z nobeno metodo. Izvajamo jo samo izobraženi terapevti z medicinsko izobrazbo.
Limfno drenažo lahko izvajamo po celem telesu. Daje takojšnje rezultate brez negativnih stranskih učinov.
Ne izvajamo jo pri vnetnih stanjih, gnojnih in odrptih ranah, trombozah, kronični oboleli ščitnici, težki srčni bolezni, trombozah, aktivnih rakavih stanjih.
Limfterapevt, je lahko fizioterapevt oz. zdravstveni delavec, ki je uspešno opravil izobraževanje in
izpit ter s tem pridobil mednarodni certifikat. Dr. Vodder Akademie (Avstrija).
Potrebno je medicinsko predznanje za strokovno izvajanje ročne limfne drenaže pri ljudeh z
Ponudba zavajajočih tehnik: predstavi se razlika med strojno limfno in ročno, ter katere oblike najdemo na trgu in na kaj je potrebno biti pozoren.
Eksosomi
Avtorica prispevka: Dona Sokolić
Eksosomi so revolucionarna sestavina v kozmetični in medicinski industriji, ki spreminja način pristopa k negi kože. Ti nanodelci, odkriti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, so sprva veljali za celični odpadek, vendar so raziskave kmalu razkrile njihov potencial kot “glasniki” med celicami. Eksosomi, ki so bili prvotno uporabljeni v regenerativni medicini, kjer so se izkazali za zelo učinkovite pri celjenju ran, zmanjševanju brazgotin in obnavljanju tkiva. Prav zaradi teh regenerativnih lastnosti so postale predmet zanimanja kozmetične industrije, ki je prepoznala njihov potencial za globinsko obnovo kože.
V kozmetiki eksosomi služijo kot nosilci bioaktivnih molekul, kot so beljakovine, lipidi in RNA, kar jim omogoča, da spodbujajo rast kolagena in elastina – dveh ključnih komponent za mladosten videz kože. S komunikacijo med celicami eksosomi pomagajo zmanjšati vnetje, pospešiti celjenje ter zmanjšati pigmentacijo in
razbarvanje, kar prispeva h gladki in sijoči teksturi kože. Poleg tega njihove antioksidativne lastnosti pomagajo zaščititi kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, kot so UV žarki in onesnaženje, ter tako upočasnijo proces staranja. Rezultati uporabe eksosomov so pogosto vidni že po prvem tretmaju, zaradi česar so zelo privlačni pri estetskih tretmajih.
Eden od pionirjev uporabe eksosomov v kozmetiki je blagovna znamka Arkana, ki je prepoznala njihov regenerativni potencial in razvila linijo izdelkov na osnovi rastlinskih eksosomov. Arkana uporablja izključno eksosome rastlinskega izvora, pridobljene iz sadja, kot so rdeča pomaranča, granatno jabolko, grozdje in papaja. Ti zeliščni eksosomi so zelo biokompatibilni, kar pomeni, da se naravno zlijejo s človeško kožo, spodbujajo globlje prodiranje bioaktivnih molekul in povečujejo učinkovitost zdravljenja. Rastlinski eksosomi imajo edinstveno prednost zaradi bogate koncentracije antioksidantov in naravnih encimov, ki poleg regeneracije kože dodatno zagotavljajo zaščito pred oksidativnim stresom.
Arkana je med prvimi blagovnimi znamkami, ki so v svojih izdelkih začele uporabljati maksimalne koncentracije eksosomov, kar jim daje edinstveno prednost na trgu. Na primer, Arkana v svojih profesionalnih serumih uporablja koncentracijo kar 20 milijard eksosomov na mililiter, kar zagotavlja močne rezultate pri regeneraciji in obnovi kože. Ti izdelki aktivirajo procese celjenja na celični ravni, spodbujajo nastajanje kolagena in elastina, ter zmanjšujejo drobne linije in gube, zaradi česar je koža vidno bolj čvrsta in elastična.
Tretmaji z eksosomi
Kozmetična linija Arkana vključuje profesionalne tretmaje z eksosomi, ki ciljajo na regeneracijo in revitalizacijo kože na globinski ravni. Tretmaji uporabljajo koncentrirane serume z visokim številom eksosomov in se uporabljajo s tehnikami, kot je mezoterapija z mikroiglicami ali mikroiglicami, ki omogočajo globlje prodiranje eksosomov v kožo. Tretma Exo + PRP Advanced Treat na primer združuje serum z eksosomi in serum PRP, ki spodbuja nastajanje kolagena, fibroblastov in keratinocitov ter pospešuje proces celjenja in prestrukturiranja kože.
S tehniko mikroiglic lahko serum z eksosomi prodre v globlje plasti kože, kjer spodbudi regeneracijo na celični ravni in aktivira naravne obnovitvene procese kože. Posledica tretmaja je zmanjšanje gub, izboljšana elastičnost, navlaženost in celostna pomladitev kože, rezultati pa so vidni že po prvem tretmaju. Terapije z eksosomi Arkana se pogosto uporabljajo kot dodatek k estetskim tretmajem, kot sta laser ali radiofrekvenčni posegi, s čimer se poveča njihova učinkovitost in skrajša čas okrevanja.
Zraven kozmetičnih izdelkov je Arkana razvila tudi prehransko dopolnilo z eksosomi, ki blagodejno vpliva ne le na kožo, ampak tudi na celoten organizem. To prehransko dopolnilo temelji na raziskavah, ki kažejo, kako lahko eksosomi pozitivno vplivajo na zdravje črevesnega mikrobioma, ki je ključen za imunost in splošno zdravje telesa. Eksosomi v tem dodatku podpirajo regeneracijo kože od znotraj, spodbujajo sintezo kolagena, zmanjšujejo oksidativni stres in pomagajo v boju proti staranju. Zaradi svojih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti to prehransko dopolnilo prispeva k zdravju celotnega organizma, hkrati pa izboljšuje videz in zdravje kože.
Kombinacija napredne tehnologije, visoke koncentracije rastlinskih eksosomov in inovativnega pristopa k negi kože, kozmetična linija Arkana postavlja nove standarde v estetski industriji. Ne glede na to, ali gre za nego obraza, pomlajevanje kože ali podporo s pomočjo nutrikozmetike, izdelki Arkana zagotavljajo celovito nego kože, spodbujajo dolgotrajne rezultate in izpolnjujejo različne potrebe po regeneraciji in zaščiti kože. Ta linija izdelkov uporabnikom omogoča izkoriščanje prednosti napredne regenerativne kozmetologije v vsakodnevni negi z dodatnimi koristmi za splošno zdravje in vitalnost celotnega organizma.
kongres
