HALITOZA ali SLAB ZADAH

Gre za opis stanja, ki pomeni neprijeten vonj iz ust ali slab zadah, kot ga običajno imenujemo. Slab zadah je bil dalj časa predmet proučevanja in o njem obstajajo zapisi, ki segajo daleč nazaj v zgodovino, saj je omenjen tudi v Bibliji in Koranu.

Pri večini bolnikov s halitozo gre za zaskrbljujajoče stanje, ki povzroča zadrego in lahko ovira socialne interakcije ter vsakdanje življenje. Predstavljati zna resno zdravstveno težavo, ki posameznika osami  in občasno celo stigmatizira.

Halitoza je razdeljena v dve skupini: namišljena halitoza in prava halitoza.

Namišljena halitoza je sanje, kamor uvrščamo psevdo-halitozo in halitofobijo.

Psevdo-halitoza je stanje, pri katerem se bolniki pritožujejo, da imajo zadah iz ust, kljub temu, da ni klinično dokazanega neprijetnega vonja iz ust.  Halitofobija pa je strah pred tem, da bi se posameznik zaradi dozdevnega slabega zadaha odvrnil od okolice. Takšni posamezniki so prepričani, da imajo zadah, čeprav je morda težava bila popolnoma zdravljena, in ni kliničnih ali socialnih dokazov za prisotnost le-te. Vse to povzroča veliko tesnobo, ki lahko korelira s kompulzivno-obsesivno motnjo ali hipohondrijo.

Bolniki s halitofobijo prekomerno uporabljajo zvečilne gumije, mente, ustne vode, pršila proti zadahu, si intenzivno čistijo zobe ter uporabljajo strgala za jezik. Vsekakor vzdržujejo visoko ustno higieno, pravzaprav celo pretiravajo, kar lahko vodi do poškodb ustnih tkiv.

Prava halitoza je družbeno nesprejemljiva oblika neprijetnega vonja iz ust. Delimo jo na fiziološko in patološko.

Vzroki za slab ustni zadah so različni, od oralnih do sistemskih, zato je slab ustni zadah zagotovo lahko pokazatelj različnih obolenj.

Potrebno je poudariti, da lahko uporaba preagresivnih dentalnih izdelkov, ki porušijo naravno bakterijsko ravnovesje v ustih, pravtako vodi do nastanka halitoze. Med intraoralne vzroke, ki se skrivajo v ustih, in predstavljajo 80% – 85% vseh primerov halitoze spadajo: bolezni dlesni, parodontalne bolezni, Sjogrenov sindrom, rakavih obolenj v ustih in kostne patologije. Dejavniki, ki prispevajo k temu, pa so globoke kariozne lezije, izpostavljena nekrotična pulpa (pri nezdravljenih zobnih koreninah), neporavnani zobje, slabo narejeni protetični izdelki, ter velika medzobna območja, kjer bi lahko prišlo do zadrževanja ostankov hrane.

Slaba ustna higiena lahko povzroči kopičenje delcev hrane, zobnih oblog in zobnega kamna okoli zob, kar je pravtako razlog za halitozo. Plini, ki izhajajo iz ust in povzročajo neprijeten vonj, so hlapne žveplove spojine, ki predstavljajo  80% – 90% vseh primerov intraoralnega zadaha. Te spojine proizvajajo Gram – negativne in anaerobne bakterije. Pri bolnikih s kronično parodontalno boleznijo je bil ugotovljen visok nivo hlapne žveplove spojine.

V primeru še zdravih tkiv v ustih, se te bakterije lahko razmnožujejo na hrbtni površini jezika in njegovem zadnjem delu, ki je področje  mikrobne aktivnosti, v povezavi s slabim zadahom.

Bolniki s kserostomijo (suhimi usti zaradi zmanjšanega delovanja žlez slinavk), nimajo zaščitne funkcije, ki jo izvaja obilica sline pri normalnem delovanju. Posledica tega je kopičenja zobnih oblog, ter oblog na jeziku. Kserostomija se lahko pojavi zaradi starostnega pešanje delovanje žlez slinavk, bolezni žlez slinavk, posledice radioterapije glave in vratu, avtoimunih bolezni (Sjogrenov sindrom), ali jemanja zdravil kot so antihistaminiki in diuretiki.

Možni vzroki za suha usta so tudi dehidracija, dihanje skozi usta, sistemske bolezni, kot so sladkorna bolezen, obolenja ledvic ter ščitnice.

Pri fiziološkem zadahu iz ust, ki se pojavi ob jutranjem prebujanju, so glavni vzroki gnitje ujetih delcev hrane, odluščen celični epitel ter bakterije na površini jezika. Dihanje skozi usta med spanjem, zmanjšano izločanje sline čez noč, pripomoreta k neprijetnemu jutranjemu zadahu. Le-ta praviloma izgine ob zaužitju vode, prvega obroka hrane, temeljitega čiščenja zob in ustne votline, ter ob vzpostavitvi normalnega pretoka sline preko dneva. Zaužita hrana, začimbe, čebula, česen, kisle kumarice, redkev, tobak, cigareti, alkohol, vse to je lahko vzrok za ustni zadah, ki traja tudi več ur po zaužitju. Česen in čebula imata v svoji sestavi visoko vsebnost žvepla, in ob razgradnji skozi prebavila, oddajata značilni vonj, ki traja še ure po zaužitju. Potrebno je poudariti, da lahko tudi različne diete in posti, ki se osredotočajo na določeno vrsto hrane, povzročajo slab zadah.

Ekstraoralni vzroki

Dihalni sistem (nos, sinusi, mandlji in zgornji dihalni sistem, vključno z žrelom in grlom) je pravtako lahko žarišče za halitozo. Tujki v nosu, lahko tvorijo žarišče za razmnoževanje bakterij, patologija mandljev, pljučnica, kronični bronhitis, pljučni absces, cistična fibroza, bakterijsko vnetje sinusov, atrofični rinitis (bolezen nosne sluznice)  z bakterijsko okužbo, lahko vodijo do slabega zadaha iz ust.

Gastrointestinalni sistem (prebavni trakt): refluks želodčne kisline, lahko povzroči halitozo in pekoč občutek v grlu in ustih, ter kisel okus. Pravtako želodčne razjede, karcinom želodca, hiatalna kila, Zenkerjev divertikel (žep ali vrečica, ki nastane na zadnji strani grla). V nekaterih primerih črevesne zapore, se lahko pojavi ustni zadah po fekalijah. Helicobacter pylori je tudi lahko povzročitelj halitoze. Zasledili so ga tudi v parodontalnih prostorih.

Sistemske / presnovne / endokrine motnje

Kronična odpoved ledvic je povezana s povečano sečnino v urinu, v kombinaciji z zmanjšanim izločanjem kisline, vodi v suha usta in slab zadah. Takšni pacienti imajo neprijeten vonj iz ust, po amoniaku.

Motnje v delovanju jeter in bolezni jeter, povzročajo zadah po plesni ali včasih zadah po žveplu. Odpoved jeter povzroči zadah po gnilih jajcih, česnu ter po iztrebkih. Odpoved ledvic lahko vodi v nenavaden zadah po acetonu. Nekatera zdravila, kot so antihistaminiki, amfetamini, bifosfonati, antipsihotiki, zdravila, ki se uporabljajo pri kemoterapiji, ter nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, lahko pravtako povzročajo neprijeten vonj iz ust.

Ne glede o katerem tipu halitoze govorimo, posledico slabega zadaha pogosto spremlja spremenjeno obnašanje, z namenom prikrivanja problema, kot je prekrivanje ust z dlanjo med govorjenjem, ohranjanje večje razdalje do ljudi s katerimi komuniciramo, socialna izoliranost, kar vodi v osebno frustracijo in tenzijo v odnosih. Nenaravno se vedemo in govorimo, kar se manifestira kot nesproščena konverzacija, od sogovornika se z zgornjim delom telesa odmikamo, ter med komunikacijo zadržujemo izdih. Tako sporočilo naših telesnih gibov, privede do kontra efekta od želenega, v pogovoru do sogovornika.

Zdravljenje

Obstajajo različne diagnostične metode za določitev tipa in intenzitete halitoze. Primarni korak po izključitvi fiziološke halitoze, je temeljita anamneza in pregled ustne votline. Najpogostejši vzrok intraoralne halitoze je prisotnost anaerobnih mikroorganizmov v oblogah na jeziku, kot posledica nezadostne ali neprimerne ustne higiene. Pacienta je potrebno poučiti o pomembnosti odstranjevanja biofilma jezika. To je najbolje narediti s strgalom za jezik.

Halitozo bomo najlažje nadzorovali z rednim nitkanjem zob in uporabo medzobne ščetke, s čimer bomo ohranjali čiste medzobne prostore, brez oblog in ostankov hrane.

Za preprečevanje slabega zadaha ne zadostuje, če ga zgolj prekrijemo z uporabo različnih ustnih osvežilcev. Potrebno je zmanjšati količino hlapne žveplove spojine v organizmu. V primeru zadaha iz ust, ki ga povzročata gingivitis in parodontalna bolezen, je potrebna zobozdravstvena obravnava. V primeru kroničnega zadaha iz ekstraoralnih razlogov, pa je potrebno poiskati pomoč specialista, določenega področja, natančno opredeliti bolezensko stanje, ki povzroča zadah in se pričeti ustrezno zdraviti. V primeru prisotnih psiholoških komponent, ki bi morda »spremljale« slab zadah, je potrebno poiskati ustrezno psihološko pomoč.

Priporočljiva je sprememba življenjskega sloga, z izogibanjem uživanja kajenja, tobaka, alkohola. Pacienta je potrebno spodbujati k pitju zadostne količine vode. Za učinkovito obvladovanje halitoze se lahko uporabljajo različna antibakterijska sredstva, ki vsebujejo klorheksidin, cink, triklosan…

Naj nas vedno spremlja dejstvo, da so lepi in zdravi zobje ter svež dah, pomembni socialni dejavniki, ki vplivajo na našo samozavest in uspešnost komunikacije.