STROKOVNJAKI!PREDSTAVIJO!
Deset najpogostejših izrastkov na koži
Koža je naš največji organ, ki nas varuje pred zunanjimi vplivi. Kljub temu se na njej lahko pojavijo različni izrastki, ki segajo od benignih do potencialno malignih oz. nevarnih sprememb. V nadaljevanju vam zato predstavljamo deset najpogostejših izrastkov na koži, njihove značilnosti in potencialne nevarnosti.
Seboroična keratoza
Seboroična keratoza, ki jo pogovorno imenujemo tudi maslena ali starostna bradavica, je benigni tumor kože, ki se pogosto pojavi pri starejših ljudeh. Ima grobo površino. ki se lušči in praviloma srbi. Čeprav običajno nima povezave z nastankom kožnega raka, lahko kljub temu povzroči kozmetično nelagodje, saj se lahko pojavlja na vidnih mestih, kot so obraz, vrat ali roke.
Aktinična keratoza
Aktinične keratoze so pri osebah s svetlo poltjo zelo pogoste. Nastanejo zaradi dolgotrajnega izpostavljanja soncu, ki kožo poškoduje. Lahko spontano izginejo, ostanejo nespremenjene ali pa napredujejo v nevaren kožni rak, ki ga imenujemo ploščatocelični karcinom. Obstaja več različnih vrst zdravljenja, s katerimi jih lahko uničimo in s tem onemogočimo nastanek kožnega raka. S pametnim obnašanjem na soncu aktinične keratoze lahko preprečimo.
Dermatofibrom
Dermatofibrom je majhna, čvrsta in benigna rašča, zaradi katere je površje kože videti temnejše barve, rahlo sijoče ali pa luskavo. Dermatofibromi običajno niso večji od centimetra in vsebujejo brazgotinasto tkivo. Pri nekaterih pacientih se pojavi samo ena tvorba, pri drugih več. Običajno so posledica manjše poškodbe ali ugriza žuželke. Ker so dermatofibromi povsem nenevarni, jih ni treba odstranjevati. Če vas ovirajo ali pa še naprej rastejo, vam jih lahko pod lokalno anestezijo odstrani dermatolog, včasih, čeprav redko, izginejo tudi brez posega.
Pecljati fibrom
Pecljati fibrom imenujemo tudi mehki fibromi ali akrohordoni. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, vekah, po vratu, v pazduhah, dimljah, lahko pa kjerkoli po koži. Običajno so veliki nekaj mm, če se pojavijo po koži trupa do 1-2 cm. Incidenca pojavljanja mehkih fibromov s starostjo narašča. Pogostejši so pri osebah s povečano telesno težo in pri sladkornih bolnikih. Lahko so v barvi kože ali temneje pigmentirani. Sestavljeni so iz vezivnega tkiva in drobnih žilic. So benigne narave predstavljajo estetsko nevšečnost, še posebej če jih je veliko. Zaradi drgnjenja se lahko vnamejo in zakrvavijo. V tem primeru postanejo pordeli, boleči ali pokriti s temno krastico.
Hemangiom
Hemangiom je benigna žilna tvorba, ki se pogosto pojavi pri dojenčkih in otrocih ter tudi v odrasli dobi. Po 30. letu ima namreč skoraj vsakdo na koži vsaj nekaj drobnih rdečih pik ali bunčic, nekateri jih imajo na stotine. Velikokrat gre za družinsko nagnjenje, včasih pa se nenadoma v velikem številu pojavijo v nosečnosti ali redko v povezavi s tumorji, ki izločajo prolaktin. Gre za razširjene žilne prostore, polne krvi, kar jim daje intenzivno rdeče obravanje. Te spremembe imenujemo cherry angiomi ali senilni angiomi, čeprav nimajo ničesar skupnega ne s češnjami ne s staranjem.
Kondilom
Kondilomi ali genitalne bradavice so majhni kožni izrastki, ki predstavljajo spolno prenosljivo virusno bolezen, povzročeno z humanim papiloma virusom (HPV). Obstaja več kot 150 podtipov tega virusa, ki jih grobo razdelimo v skupino visokorizičnih HPV, povezanih z rizikom za razvoj raka materničnega vratu, ter v skupino nizkorizičnih HPV, ki povzročajo nastanek genitalnih bradavic – kondilomov. Spremembe, povezane z genitalnimi bradavicami, najpogosteje prizadenejo zunanje spolovilo, območje okoli zadnjika vse do presredka ter lahko vplivajo tudi na grlo, tako pri ženskah kot pri moških. V nekaterih primerih se lahko pojavijo tudi znotraj vagine, na materničnem vratu, v analni odprtini in pri moških v sečnici. Spremembe se lahko manifestirajo kot posamične majhne bradavice, neglajena koža ali sluznica, prekrita s številnimi drobnimi bradavicami, ali pa se kažejo kot izrazitejše in bolj opazne spremembe. Zavedanje o raznolikosti njihove lokalizacije in manifestacije je ključno za prepoznavanje ter ustrezno ukrepanje pri tej virusni okužbi.
Bazalnocelični karcinom
Bazalnocelični karcinom (BCC), imenovan tudi bazaliom, predstavlja najpogostejši maligni tumor pri belopoltih ljudeh, pri čemer je življenjsko tveganje za njegov razvoj pri prebivalcih zahodne Evrope lahko celo do 30 %. Kljub temu, da gre za izrazito počasen tumor, ki redko zaseva, lahko v odsotnosti ustreznega zdravljenja povzroči obsežno lokalno uničenje tkiva. Pogosto se pojavlja na glavi in vratu, zlasti na zgornjih dveh tretjinah obraza, ter razmeroma pogosto tudi na trupu, medtem ko je na drugih delih telesa manj pogost. Nastanek bazalnoceličnega karcinoma je posledica kombinacije okoljskih dejavnikov, pri čemer ima ključno vlogo ultravijolična svetloba in izpostavljenost soncu. Dedni dejavniki prav tako igrajo pomembno vlogo pri razvoju tega malignega tumorja.
Ploščatocelični karcinom
Ploščatocelični karcinom kože (SCC) je drugi najpogostejši nemelanomski kožni rak in predstavlja cca. 20% kožnih rakov. Izhaja iz maligne proliferacije epidermalnih keratinocitov ter ga v osnovi delimo na invazivno ter in situ obliko bolezni (Mb Bowen). Podobno kot bazalnocelični karcinom se pojavlja na soncu izpostavljenih mestih, vendar se od bazalnoceličnega karcinoma razlikuje po možnosti ponovitve ter napredovanju bolezni z lokalnimi ali oddaljenimi zasevki. Med pomembnejša tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma uvrščamo tip kože (Fitzpatrick tip I ali II), izpostavitev soncu, karcinogenom, obsevanju, virusnim okužbam ter prejemanje imunosupresije. Izgled ploščatoceličnega karcinoma je odvisen od stopnje oz. invazivnosti, zato se sprva sprememba kaže v obliki manjše rdečkaste papule ali plaka, včasih z luščečo ali hiperkeratotično površino. Nadalje lahko sprememba postane čvrsta na otip, nastane rana, ki je pokrita s krvavo krasto. Prepoznava ploščatoceličnega karcinoma se izvaja predvsem s kliničnim pregledom in dermatoskopijo, dokončna diagnoza pa je potrjena s histološkim pregledom tkiva.
Melanocitni nevus
V vsakdanjem govoru pogosto uporabljamo izraz “pigmentna kožna znamenja,” ki pa jih strokovno imenujemo melanocitni nevusi. Ti izvirajo iz pomnožitve pigmentnih celic, melanocitov, v zgornjih plasteh kože, odlikuje pa jih raznolika barva in oblika. Medtem ko se nevusi običajno pojavijo kot lise ali bunčice, lahko postanejo tudi pecljati na mestih, kjer se koža drgne. Njihova številčnost se povečuje do približno 40. leta, nato pa počasi upada. Vsak posameznik ima nekaj melanocitnih nevusov, pri čemer je število odvisno od genetske predispozicije, fototipa kože in izpostavljenosti UV žarkom v zgodnjem otroštvu. Zaradi naraščanja primerov malignega melanoma, ki se lahko razvije iz melanocitnega nevusa, se priporoča redno samopregledovanje kože. Za oceno morebitnih nevarnih sprememb je potreben dermatološki pregled, pri čemer so ključni dejavniki premer nad 6 mm in nepravilna oblika ali obarvanost znamenja. Dermatoskop, ročni ali računalniški, je neprecenljiv pri prepoznavanju sumljivih sprememb in zgodnjem odkrivanju morebitnih nevarnih stanj.
Maligni melanom
Melanom ni najpogostejša oblika kožnega raka, velja pa za najnevarnejšo, saj pogosto metastazira v druge organe, kjer lahko povzroči smrt. Nastane zaradi mutacije pigmentnih celic (melanocitov), ki se začnejo nekontrolirano množiti, kar je pogosto posledica poškodbe celične DNK zaradi ultravijoličnega sevanja (UV) sončnih žarkov. Intenzivna občasna izpostavljenost UV žarkom, zlasti pri genetsko nagnjenih posameznikih, povečuje tveganje za melanom. Prepoznan in zdravljen melanom v zgodnjih fazah je skoraj vedno ozdravljiv, v nasprotnem primeru pa se lahko torej razširi na druge dele telesa, kar pogosto vodi v usoden izid. Melanom najpogosteje prizadene kožo, vendar se lahko pojavi tudi drugod v telesu, kjer so prisotne melanocitne celice, kot so oči, črevesje ali možganske ovojnice. Najpogosteje ga opazimo pri moških na prsnem košu in hrbtu, pri ženskah pa na nogah, vratu in obrazu. Prepoznavanje malignega melanoma je ključno, zlasti ob pojavu novih znamenj ali sprememb obstoječih. Pomembno je, da se vsaka nenavadna sprememba kože resno obravnava, saj je zgodnja diagnoza ključna za učinkovito zdravljenje. Redno samopregledovanje kože in znamenj ter iskanje morebitnih sumljivih sprememb je zato nujno. S pregledovanjem težje dostopnih mest, kjer se pogosto pojavljajo melanomi, pa lahko za pomoč poprosimo bližnje.
Dominik Škrinjar,
študent 6. letnika
Splošne medicine na
Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru
