Ali vrednota delo izgublja svojo vrednost?
Naše vrednote nam odpirajo vrata v svet, odpirajo vrata našega delovnega prostora za sodelavce in stranke. Pa vendar imamo ljudje kot posamezniki vpliv na svojo odločitev o vedenju in prijaznosti.
Psiholog Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalitične šole, ki je večino svoje kariere osredotočal na študij in razumevanje zapletenega človeškega uma, v svojih odkritjih dokazuje “da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. ”
Smo družbena bitja. Živimo in se razvijamo le med ljudmi. Imamo različne želje, interese, navade, znanja, ki včasih vodijo tudi do nasprotij in konfliktov. Iz tega razloga so se ljudje že davno dogovorili za določena pravila vedenja. Prav vsak naš dan, naj bi se odvijal po etičnih in moralnih normah. To je nujno in neobhodno za normalno življenje. Že v starem veku, so vrline predstavljale osnovni temelj za moralno ravnanje.
Kje pa je sedanja družba?
Med pogovorom mi je stranka povedala, da opaža, da so že otroci v vrtcih nestrpni. Tako se lahko vprašamo ali tisto kar se je skozi zgodovino “zgradilo”, vse te lepe »manire« jih danes nadgrajujemo kot aktualne?
Danes je strankam, dobro opravljena storitev nekaj samoumevnega, pričakovanega. Vendar pa to ni edini element, ki ga pričakuje, ko na koncu plača storitev. Kot izvajalci storitve vso svojo pozornost in znanje posvečamo stroki in vrhunsko opravljeni storitvi. Na katero mesto pa postavljamo oprostite, izvolite naprej, oziroma gostoljubnost v salonu?
Zahvala in pozdrav kot “krona” našega slovesa, sem nekje prebrala.
Ljudje se vse preveč vedemo, po domače. Smo pozabili pomembnost vključitve v našo “ponudbo”, v kolikor se želimo ločiti od množice ostalih salonov, srčno kulturo in izbor pravila lepega vedenja? To je lahko naša dodana vrednost salona.
Ali je lepo vedenje potrebnno?
Seveda, saj si ga stranke v salonih želijo. Tudi barva glasu in primerna glasnost je pomembna. Prav tako je nasmeh kot darilo, ki ga ni moč kupiti, očara pa mnoga srca.
Profesionalen odnos do strank:
Je res “iz mode” in ali se »podrejam« stranki, kadar sem z njo zdravo samozavestna, prijazna, gostoljubna, tako, da sem stranke resnično vesela.
Bolj ko je naša samopodoba pozitivna bolj se lahko z lepim vedenjem pokažemo. Pa tudi z njo izkazujemo spoštovanje.
Nekoč in pri moji vzgoji so velikokrat učili o dostojnosti.
Nekje sem prebrala, da je zelo priporočljivo, da v salonu uporabljamo “zlate” besede.
Te komunikacijske vrednote in lepo vedenje uporabljamo, saj se tudi sami ob tem odlično počutimo.
Kaj torej stranka pričakuje v sklopu storitve?
Poleg vrhunsko opravljene storitve še ustrežljivost, prijaznost, visoko mero razumevanja ter pozornost usmerjeno samo njej. V času preživetem v salonu mora biti v centru pozornosti.
Spomnim se prelepega nasveta moje none “Tudi, če se ti bo oko zarosilo, ti vseeno in vedno imej nasmeh na licih–naj tudi takrat, ti ne usahne.«
Prehod iz šole v delovno okolje je velika sprememba za dijake in študente. Ti skozi izobraževalni proces se trudijo biti karseda najboljši. Ob izvajanju storitev v salonu pa morajo v mislih imeti to širšo sliko.
Biti prijazen ne pomeni, da popuščam v komunikaciji ampak, da imam lepo besedo do vsakogar, razumevanje in potrpljenje do strank in sodelavcev. S tem gradimo prijetno delovno okolje, ki ga bo stranka zagotovo zaznala.
Prebrala sem članek ameriške psihologinje Emy Wrzesnuwski iz Univerze Yale, ki v svoji raziskavi proučuje kako ljudje dojemajo službo.
Ali nanjo gledajo kot službo, ali kot kariero, ali kot poslanstvo.
Rezultati raziskave so pokazali, da tisti posamezniki, ki službo vidijo kot delovno obveznost za katero so plačani v denarju ves čas čakajo, da jim ni treba iti na delo. Tisti posamezniki, ki delo vidijo kot kariero ne delajo zaradi nuje, temveč da bi napredovali in uspeli. Svojo delo vlagajo in ga želijo opravljati dobro le zaradi zunanjih nagrad. Čutijo, da jim to prinaša večje zadovoljstvo, jih osebno krepi in jim daje smisel ter pomen. Ljudje ki pa svojo službo vidijo kot poslanstvo v delu vidijo največje zadovoljstvo in srečo, delajo več, so manj bolni in bol prizadevno delujejo ter so najproduktivnejši. Občutek poslanstva je povezan z močnim občutkom vezi in odgovornostjo do dela, v svoje delo vlagajo ljubezen in hvaležnost. Taki posamezniki tudi neuspeh doživljajo kot novo priložnost za svoje izboljšave na delovnem mestu.
Lahko rečemo, da »Sreča in ljubezen do dela sta temelj uspeha, sta predpogoj za uspeh.«
Sreča ni prepričanje, da se nam ni potrebno spremeniti. Je zavedanje, da se lahko.
Prof.dr. TalBen-Shar pravi: ” ni res, da se vse stvari zgodijo zato, da bi nam bilo boljše, je pa res, da lahko iz vsega, kar se nam zgodi, sami izvlečemo najboljše.”
avtorica članka:
Akreditirana višješolska predavateljica za Kulturo vedenja
mag.Karlinca Delbello