- Kako ugotoviti, ali imate dovolj vitamina D?
Ker je vitamin D za zdravje zelo pomemben, saj ima v organizmu več pomembnih funkcij, je zelo koristno vedeti, ali ga imate dovolj. To lahko ugotovite z analizo krvi, lahko pa stanje ocenite z izpolnitvijo zelo kratkega vprašalnika, ki smo ga skupaj s partnerji razvili v okviru projekta Nutri-D in je zdaj javno dostopen na povezavi https://www.nutris.org/vitamind. Ali imate dovolj tega vitamina, je še posebej pomembno v jesensko-zimskem obdobju, ko v koži praktično ne more nastajati, saj sončna svetloba ne vsebuje potrebnih UVB žarkov. Za več informacij glejte VIST-ove novice ali www.vist.si.
- Pasti instrumentalne kozmetične diagnostike
Instrumentalna kozmetična diagnostika (t.i. bioinstrumentalne analize, dermometrologija oz. dermadiagnostika) se tudi v kozmetičnih salonih vse bolj uveljavlja. Vendar pri tem bodite pozorni na usposobljenost izvajalk in ustreznost opreme.
- Prvi set vprašanj, ki jih lahko zastavite v ta namen, so:
- Kdaj so bile sonde, s katerimi merijo posamezne karakteristike kože, nazadnje validirane oz. kvalificirane?
- Katere sonde je potrebno kalibrirati pred vsakim setom meritev?
- Kdaj so bile te sonde nazadnje kalibrirane in kako?
Vse sonde morajo namreč biti validirane (kvalificirane), kot to določa proizvajalec, praviloma na 1-2 leti, nekatere sonde pa morajo biti tudi kalibrirane, in to večinoma pred vsakim setom meritev.
- Pozorni morate biti tudi na nastavitve instrumentov, da bodo meritve pred obravnavami in po njih opravljene pri enakih nastavitvah. Spremembe nastavitev namreč vplivajo na izmerjene vrednosti, zato lahko s tem pride do manipulacij. Najpogostejše manipulacije, ki smo jih zasledili, so s ponastavljanjem nastavitve ojačitve signala ultrazvoka, t.i. gaina, pri meritvah gostote dermisa. Na rezultate meritev gostote dermisa namreč bistveno vpliva nastavitev ojačitve signala (Slika 1), zato morajo biti meritve pred in po obravnavi oz. obravnavah opravljene z isto nastavitvijo.
- Prav tako morate biti pozorni glede interpretacije rezultatov. Med najbolj pogostimi primeri napačne interpretacije rezultatov so interpretacije rezultatov izmerjenih vrednosti LEB in indeksa eritema.
Zaznavo nizko ehogenega pasu oz. pasu nizkega odboja (angl. »low echogenic band« – LEB) pri meritvah gostote dermisa z ultrazvokom (Slika 1) pogosto napačno interpretirajo kot znak fotopoškodb, čeprav je odboj ultrazvoka odvisen od strukturiranosti dermisa, ne le od poškodovanosti zaradi UV žarkov.
Indeks eritema (rdečine) v kozmetični praksi pogosto poimenujejo vnetni indeks, kar napeljuje na to, da gre pri povišanih vrednostih vedno za neko vnetno dogajanje v koži, kar seveda ne drži. Merjenje rdečine namreč temelji na merjenju količine hemoglobina; uveljavljena sta dva principa merjenja, in sicer z merjenjem od kože odbitega neabsorbiranega dela elektromagnetnega valovanja določene valovne dolžine oz. valovnih dolžin, ali pa merjenje »deleža« rdeče barve v izmerjeni barvi kože v t.i. barvnem prostoru CIE L*a*b (ali drugih barvnih prostorih). Delež je izražen kot indeks rdečine (eritema), ki ga pogosto poimenujejo vnetni indeks, to pa marsikoga, ki ne pozna oz. ne razume principa merjenja rdečine, vodi do zmotne interpretacije izmerjenih vrednosti rdečine.
Ob napačno izmerjenih rezultatih in/ali ob napačni interpretaciji rezultatov, torej ob napačni diagnozi stanja kože, se lahko vprašamo o ustreznosti izbire izdelkov, izvedene kozmetične nege in nasvetov.
Seveda pa je lahko instrumentalna diagnostika ob pravilni izvedbi meritev z validiranimi in kalibriranimi instrumenti ter zadostnem znanju za razumevanje in pravilno interpretacijo rezultatov zelo koristna in uporabna tako za ustrezno načrtovanje kozmetične nege, izbiro izdelkov in postopkov kot za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti le-teh. Kako pravilno izvesti in kaj vse pri izvedbi vpliva na točnost rezultatov meritev pa je drugo vprašanje? Temu se bomo posvetili v prihodnjih številkah Dermanove.
Slika 1. Rezultati meritev gostote dermisa z ultrazvokom (20 MHz, Cortex DermaLab Combo) pri nastavitvi ojačitve signala (gainu) 0 (levo), 4 (sredina) in 7 (desno) na istem mestu (podlaket anteriorno) kažejo, kako nastavitev ojačitve signala bistveno vplivajo na rezultat meritve, zato je rezultate mogoče primerjati le, če so dobljeni pri enakih nastavitvah.
