Včasih se preveč obremenjujemo z mislimi, kako je potrebno vse spremeniti in poiskati nove poti. Kako moramo najti nove rešitve starih problemov, kako je potrebno na novo premisliti o stvareh, na novo graditi odnose in se na novo organizirati …
Ste opazili, kolikokrat nas ta »na novo« preganja in nam vsiljuje razmišljanja, ki so nam tuja, v bistvu nova.
Veste kaj sem spoznal?
In to na novo.
Naša pot je nekje zapisana, in vse kar počnemo, počnemo z razlogom. Vse kar se nam dogaja ima nek pomen, čeprav se nam to pokaže šele kdaj kasneje. In vse dobro ni vedno nagrada, kakor ni vse slabo kazen.
Enostavno ne znamo več gledati celotne slike.
Zato drage in dragi moji.
Ne po vsej sili; na novo. Dajte to kar počnete, početi pošteno, iskreno, naj vam bojo napake učenje in veselje nagrada. Bodite v zmagah skromni in v porazih trdni, odločeni da nadaljujete po poti, ki ste si jo enkrat davno izbrali. Popravite napake, ki ste jih naredili, naučite se izgovorit oprosti in gledat v oči, naučite se poslušati in
ne samo gledati, ampak tudi videti. Bodite slišani, tudi ko ste tiho. Vztrajnost je tudi ena taka, vse prevečkrat podcenjena vrlina in seveda samospoštovanje, pa še bi se našlo…
Če vam ni všeč, je pa velika verjetnost, da je problem v vas in ne na poti, po kateri greste.
Obup ni drugega kot opozorilo, da si je treba vzeti čas, prespati, morda narediti korak nazaj in z večjim zaletom iti naprej.
Mnogokrat radi rečemo: Ko se tako ozrem nazaj …
Mogoče se prevečkrat oziramo nazaj, pa pozabimo, kako naprej.
Drage dame, če berete ta uvodnik, ste lastnica salona in ste si našle trenutek, da vzamete v roko DERMANOVO, potem očitno delate prav in ste na pravi poti … na edini poti, ki jo imate.
Pa srečno pot
Vaš ag
(dajmo se objet, ko se vidimo)