Plastika nas v vsakdanjem življenju vse bolj obdaja. Njena uporaba v različne namene zaradi lastnosti, kot so inertnost, obstojnost, plastičnost, ter nizke cene iz leta v leto narašča, vedno bolj se pojavlja tudi kot sestavina v različnih izdelkih, tudi kozmetičnih. A prav inertnost in obstojnost, ki dajeta plastiki veliko uporabnost, sta lastnosti, ki sta glavni vzrok za negativne vplive plastike na okolje, saj se razgrajuje počasi, mikrodelci plastike – t.i. mikroplastika pa se vgrajuje v številne organizme in jih ogroža, posredno ali neposredno tudi človeka.
POLIMERI IN PLASTIKA
Izraza polimer in plastika se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar imata različen pomen. Polimeri so ogromne molekule – makromolekule, zgrajene iz velikega števila manjših strukturnih enot – monomerov, ki so med sabo povezani s kovalentnimi kemijskimi vezmi. Obstajajo naravni (npr. beljakovine, DNK, škrob, celuloza), sintetični in polsintetični polimeri. Plastika (oz. plastični materiali) pa so različni sintetični ali polsintetični materiali, katerih glavne sestavine so polimeri, dodani pa so lahko različni dodatki za modifikacijo lastnosti. To pomeni, da je vsa plastika iz polimerov, vsi polimeri pa niso plastika.
Ne glede na izvor je plastika zaradi izjemnih lastnosti in uporabnosti postala eden izmed najbolj uporabljenih materialov na svetu. Sposobnost plastičnosti v kombinaciji z drugimi lastnostmi, kot so nizka gostota (lahkost), nizka električna prevodnost, prosojnost in žilavost, omogoča izdelavo najrazličnejših izdelkov.
Plastika se uporablja v tisočih gospodinjskih in potrošniških izdelkov, pri gradnji domov, zgradbah in infrastrukturi, v avtomobilski industriji, kot embalaža pomaga zaščititi in ohraniti blago, uporablja se v elektroniki, kot tekstilno vlakno in prav tako v kozmetičnih izdelkih.
Po uporabi se plastika zavrže. Izračuni kažejo, da smo do sedaj na svetu proizvedli več kot 9 milijard ton plastike, kar je več kot tona plastike na osebo (1).
Ocenjeno je, da se je samo 9% proizvedene plastike recikliralo, 79% je je končalo kot odpadek v okolju in 12% je bilo sežgane (2).
MIKROPLASTIKA
Delce plastike velikosti 300 mikrometrov do 5 milimetrov imenujemo mikroplastika. Delimo jo na primarno in sekundarno.
Primarna mikroplastika je izdelana v velikosti delcev manjših od 5 mm. Ti so lahko namenjeni nadaljnji predelavi, npr. za izdelavo plastičnih izdelkov, ali pa neposredni uporabi, kot npr. mikrokroglice, ki se uporabljajo kot abrazivi za industrijske namene ali v izdelkih za osebno nego, torej kozmetičnih izdelkih.
Pod sekundarno plastiko sodijo majhni delci plastike, ki so posledica razpada in drobljenja večjih plastičnih predmetov z biološkimi, fizikalnimi in kemijskimi namernimi in nenamernimi procesi.
Sekundarna mikroplastika se lahko tvori med uporabo različnih izdelkov (npr. mikrovlakna, ki odpadejo iz oblačil med nošnjo ali pranjem, delci, ki nastajajo zaradi obrabe pnevmatik), lahko pa je stranski produkt pri proizvodnji ali predelavi plastičnih izdelkov, vključno z gradbenimi materiali, kmetijskimi materiali, pohištvom, oblačili in embalažo za hrano.
PROBLEMATIKA MIKROPLASTIKE
Po uporabi izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, ta mikroplastika ostane v okolju in se biološko ne razgradi oz. se razgrajuje zelo počasi, velik del je konča v morjih. Začne se kopičiti v živalih, vključno z ribami in lupinarji, nato pa jo tudi ljudje pojemo v obliki hrane. Enako se seveda dogaja s sekundarno mikroplastiko. Njeno stalno sproščanje prispeva k trajnemu onesnaženju naših ekosistemov in prehranskih verig. Izpostavljenost mikroplastiki v laboratorijskih študijah so povezali z vrsto negativnih (eko)toksičnih in fizioloških učinkov na žive organizme.
Nedavna poročila kažejo, da mikroplastika vstopa v človeško telo z vodo, ki jo pijemo, hrano, ki jo jemo, in zrakom, ki ga dihamo. Leta 2018 sta študija Medicinske univerze na Dunaju in Agencije za okolje Avstrije analizirala vzorce blata udeležencev s Finske, Italije, Japonske, Nizozemske, Poljske, Rusije, Združenega kraljestva in Avstrije. Vsak vzorec je bil pozitiven na prisotnost mikroplastike in odkritih je bilo do devet različnih vrst plastičnih smol. V povprečju so raziskovalci našli 20 delcev mikroplastike na 10 g blata. Študija je pokazala, da plastika doseže človeško črevesje in da so vse prehranjevalne verige verjetno onesnažene (3).
Mikroplastika, izpuščena v vodo, lahko veže različne škodljive kemikalije, z zaužitjem takšne mikroplastike pa morske živali zaužijejo tudi toksine. Kontaminirane ribe hitro postanejo potencialna nevarnost za zdravje ljudi, ki nevede na ta način zaužijemo ne le mikroplastiko, temveč tudi razne toksine, prav tako pa je nevarnost že sama voda s temi onesnaževali.
Mikroplastika, ki vstopa v človeško telo z neposredno izpostavljenostjo prek stika, zaužitja, ali vdihavanja lahko povzroči vrsto vplivov na zdravje, vključno z vnetjem, genotoksičnostjo, oksidativnim stresom, apoptozo in nekrozo, ki so povezani z vrsto negativnih zdravstvenih učinkov, vključno z rakom, srčno-žilnimi boleznimi, vnetno črevesno boleznijo, sladkorno boleznijo, revmatoidnim artritisom, avtoimunskimi stanji, nevrodegenerativnimi boleznimi in možgansko kapjo.
MIKROPLASTIKA V KOZMETIKI
Ko natančno pogledamo sestavine v kozmetičnih izdelkih, ugotovimo, da se mikroplastika uporablja v najrazličnejših kozmetičnih izdelkih Ponavadi so ti delci zelo majhni, običajno niso večji od približno milimetra, lahko pa so majhni tudi nekaj deset nanometrov in so zato nevidni s prostim očesom.
Kozmetični izdelki, v katerih najdemo mikroplastiko, so dekorativna kozmetika (senčila, maskare, rdečila v prahu, tekoča ličila, podlage za ličila, laki za nohte), izdelki za nego kože (losjoni, kreme za nego in britje), čistilna sredstva (za obraz, mila, geli za prhanje, kopalne bombice, peneče kopeli), izdelki za higieno (zobne paste, dezodoranti), lasna kozmetika (barve za lase, laki za lase, šamponi), repelenti in izdelki za zaščito pred soncem ter izdelki za dojenčke (4).
Mikroplastika v kozmetičnih izdelkih opravlja številne funkcije, ki so odvisne od vrste polimera iz katerega je ta sestavina narejena. Poleg tega pa je odvisna tudi od celokupne sestave, vključno s primesmi, velikosti in oblike delcev.
Funkcije, ki jih imajo mikroplastični delci v izdelkih so: regulatorji viskoznosti, emulgatorji, tvorci filma, veziva, sredstva za povečanje prostornine, optični učinki (npr. dispergiranje svetlobe oz. mehak videz, bleščice), abrazivi za pilingie, poliranje zob, regulatorji sproščanja (dostavni sistemi), UV blokatorji in mnoge druge. Kot vidimo, funkcije teh polimerov presegajo le dobro poznani učinek čiščenja s pomočjo mikrozrn).
Da bi ugotovili, koliko mikroplastike se sprošča v okolje z uporabo kozmetičnih izdelkov, so znanstveniki v zadnjih letih izvedli in še izvajajo številne raziskave, kakršna je npr. študija iz l. 2015 iz Illinoisa in Kalifornije, v kateri so skušali ugotoviti, koliko mikroplastike vsak dan vstopi v vodo. Testirali so devet najboljših izdelkov za piling, ki so v svojih sestavinah navajali polietilen ali drug plastični polimer. Med njimi je bilo pet izdelkov znamke Neutrogena, trije izdelki znamke Clean & Clear in en izdelek znamke L’Oréal. Izkazalo se je, da so v teh izdelkih mikrokroglice dovolj majhne, da so lahko prešle skozi naprave za čiščenje odpadne vode, kar je predstavljalo težavo pri odvajanju vode in omogočalo vstop mikrozrn v velika vodna telesa. Ocenili so, da tako približno osem milijard mikrozrn vsak dan vstopi v vodno okolje z odpadno vodo (5).
REGULATIVA
Evropska agencija za kemikalije (ECHA), ki izvaja zakonodajo Evropske unije o kemikalijah, je leta 2019 predlagala omejitev uporabe mikroplastike v izdelkih z namenom preprečiti in zmanjšati izpust mikroplastike v okolje. Ta predlog naj bi v 20 letih po uvedbi preprečil izpust 500 000 ton mikroplastike (6).
Predlagane omejitve močno vplivajo na kozmetično industrijo po spodaj navedenih časovnih okvirih od sprejetja zakonodaje, saj se nanašajo na prepoved uporabe mikroplastike v te namene, in sicer:
- za izdelke, ki se izperejo s kože (rinse-off) 4 leta od sprejetja,
- za izdelke, ki ostanejo na koži (razen ličil, lakov za nohte, rdečila za ustnice), 6 let od sprejetja,
- za ličila, lake za nohte, rdečila za ustnice 8-12 let od sprejetja.
Izvajanje zakonodaje pa ni vedno enostavno. Agencija ECHA priznava, da preprosto s pogledom na ime sestavine iz zbirke podatkov o sestavinah INCI (International Nomenclature Cosmetic Ingredient) ni mogoče sklepati, ali je polimer mikroplastika ali ne. Za zagotavljanje teh informacij so v veliki meri odgovorni dobavitelji surovin, hkrati pa je odgovornost proizvajalcev kozmetičnih izdelkov, da ostanejo pozorni na to, kaj uporabljajo.
Evropska komisija je izdala Direktivo (EU) 2019/904, znano kot Direktiva o plastiki za enkratno uporabo. Plastični izdelek za enkratno uporabo pomeni izdelek, ki je v celoti ali delno izdelan iz plastike, namenjen samo enkratni uporabi in za kratek čas. To so npr. vlažilni robčki, pa tudi kakršna koli kozmetika ali izdelki za osebno nego, ki vsebujejo plastiko (7).
Glavni cilji te direktive so preprečiti in zmanjšati proizvodnjo in uporabo plastičnih izdelkov (in plastiko vsebujočih izdelkov) za enkratno uporabo ter s tem zmanjšati onesnaževanje okolja s plastiko. Direktiva tako spodbuja prehod v krožno gospodarstvo z inovativnimi in trajnostnimi poslovnimi modeli ter razvojem alternativnih – biorazgradljivih izdelkov in materialov s ciljem predvsem zmanjšati količino ustvarjenih odpadkov (7).
Direktiva določa, da je dajanje plastičnih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego za enkratno uporabo na trg prepovedano, vlažilni robčki pa morajo upoštevati specifikacije označevanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2151 (začetek 3. julija 2021). Ta direktiva in njene usklajene specifikacije za označevanje se lahko štejejo za pomemben in ključen korak k zmanjšanju onesnaževanja s plastiko (8).
Industrija se strinja, da je potrebno omejiti uporabe mikroplastike v izdelkih, po drugi strani pa trdi, da so prehodna obdobja prekratka in da ni mogoče v tako kratkem času spremeniti tisoče formulacij (9). Zamenjava tovrstnih izdelkov in surovin je namreč zahtevna, še posebej, če izdelek vsebuje veliko mikroplastike. Ne samo, da so te formulacije zelo kompleksne, tudi ni dovolj alternativnih sestavin, ki bi imele podobne lastnosti kot polimeri (9). Sprememba formulacije izdelkov zahteva nov postopek ocenjevanja varnosti izdelka. Izdelki morajo opraviti nove teste, organi EU pa pričakujejo, da bodo obveščeni o vseh večjih spremembah (10).
ZAKLJUČEK
Kljub veliki uporabnosti plastike, vključno z mikroplastiko v kozmetičnih izdelkih, je zaradi številnih negativnih vplivov na okolje in tudi na zdravje človeka potrebno več pozornosti nameniti preprečavanju odlaganja plastike v okolje, kar se kozmetike tiče pa iskati alternative za mikroplastiko. K temu lahko pripomore Evropska unija z ustrezno zakonodajo. Prvi koraki k temu so že uveljavljene omejitve uporabe mikroplastike v izdelkih, ki jih določa zakonodaja Evropske unije o kemikalijah in prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo, ki jo je Evropska komisija izdala z Direktivo (EU) 2019/904, katere zakone in druge predpise so morale države članic uskladiti s to direktivo do 3. julija 2021, ter predlog pristojne evropske agencije za druge omejitve uporabe mikroplastike v kozmetiki. Kljub temu, da so spremembe nujne, pa te spremembe ne bodo mogoče čez noč. Veliko pa lahko k zmanjševanju onesnaževanja okolja s plastiko in mikroplastiko pripomoremo potrošniki z omejevanjem uporabe tovrstnih izdelkov.
Tamara Urankar, študentka kozmetike, VIST – Fakulteta za aplikativne vede, Odd. za kozmetiko
VIRI
- Tiseo, Global plastics industry – statistics & facts, Statista, 2021, https://www.statista.com/topics/5266/plastics-industry/#dossierContents__outerWrapper, datum dostopa: 31.7.2022.
- Parker, A Whopping 91 Percent of Plastic Isn’t Recycled, National Geographic, 2018, https://education.nationalgeographic.org/resource/whopping-91-percent-plastic-isnt-recycled, datum dostopa: 1.8.2022.
- Kistler (ured.), Plastics & Health: the hidden costs of a plastic planest, , Center for Int. Environm. Law, 2019, https://www.ciel.org/reports/plastic-health-the-hidden-costs-of-a-plastic-planet-february-2019/, datum dostopa: 12.12.2022.
- A. Leslie, Review of Microplastics in Cosmetics: Scientific background on a potential source of plastic particulate marine litter to support decision-making, Report R14/29, IVM Institute for Environmental Studies, VU University Amsterdam, Netherlands, 2014, https://research.vu.nl/en/publications/review-of-microplastics-in-cosmetics-scientific-background-on-a-p, datum dostopa: 12.12.2022.
- Venus, “ National Marine Microbead Policy in Developed Nations: How Microbead Bans Have Influenced Microplastic Pollution in Waterways and Begun the Trend Towards International Collaboration, University of Michigan, 2020, datum dostopa: 12.12.2022.
- European Chemicals Agency, Microplastics, https://echa.europa.eu/sl/hot-topics/microplastics, datum dostopa: 27.5.2022.
- Global Life Science Update: Legal Ban on the Use of Specific Microplastics in Europe?, Sidley, 2020, https://www.sidley.com/en/insights/newsupdates/2020/07/legal-ban-on-the-use-of-specific-microplastics-in-europe, datum dostopa: 6.12.2022.
- Pinto, EU reduction of the impact of certain plastic products on the environment, Critical catalyst, 2021, https://criticalcatalyst.com/eu-reduction-of-the-impact-of-certain-plastic-products-on-the-environment/, datum dostopa: 4.12.2022.
- Culliney, REACH microplastics restriction: Worst-case and best-case scenarios ‘already clear’, says Cosmetics Europe chieff, Cosmetics: design-europe.com, 2020, https://www.cosmeticsdesign-europe.com/Article/2020/06/18/ECHA-microplastics-restriction-impact-on-beauty-and-personal-care-clear-says-Cosmetics-Europe, datum dostopa: 3.8.2022.
- eu: What to do when your cosmetic product has banned ingredients, https://www.coslaw.eu/what-to-do-when-your-cosmetic-product-has-banned-ingredients/, datum dostopa: 4.12.2022.