NAJPOGOSTEJŠE RAKASTE SPREMEMBE KOŽE
Zima se počasi poslavlja in pred nami so toplejši spomladanski in poletni meseci. To je čas, ko zaradi lažjih in krajših oblačil postanemo pozornejši do različnih sprememb na površini kože. V povprečju imamo ljudje na površini kože več kot trideset manjših, od kože v okolici običajno dobro omejenih sprememb. Najpogosteje se kažejo kot omejene lise v nivoju kože, omejene zatrdline kože, nad nivo kože dvignjene bradavičaste spremembe in razjede kože. Nekateri ljudje imajo teh sprememb manj, drugi pa bistveno več od povprečja. Na število sprememb vplivajo individualne lastnosti vsakega posameznika in vplivi iz okolja kot so starost, tip kože, družinska nagnjenost h kožnim spremembam, poklic, življenjsko okolje, navade in razvade. Večji del kožnih sprememb za življenje ni nevaren, vendar so nekatere kožne spremembe lahko tudi rakaste ali maligne, kot temu rečemo strokovno. Odstranjevanje benignih sprememb ni nujno potrebno in jih odstranjujemo največkrat iz estetskih namenov ali pa v kolikor so na mestih, kjer so izpostavljene stalnemu mehaničnemu draženju. Pri rakastih spremembah pa je ukrepanje potrebno. Kirurška odstranitev predstavlja največkrat najučinkovitejši način zdravljenja, oziroma lahko privede do popolne ozdravitve.
BAZALNO CELIČNI KARCINOM KOŽE
Ker večina bazalno celičnih karcinomov zraste na koži odkritih delov telesa (obraz, roke) je sonce eden glavnih vzrokov za njihov nastanek. Pogostejši so pri svetlopoltih in ljudeh z modrimi očmi. Lahko se pojavi več karcinomov hkrati ali pa se pojavljalo v različnih časovnih intervalih. V začetku se običajno kažejo kot omejene rožnate lise stanjšane kože, ali kot drobne rožnate, nekaj milimetrov velike bradavice, ki posebnih težav ne povzročajo. Rastejo počasi, zato ljudje mnogokrat niti ne vedo natančno, koliko časa je sprememba že prisotna. Kasneje se na površini lahko pojavijo razjede, ki občasno krvavijo ali pa so pokrite s krasto. Razjede spontano ne zacelijo in se počasi večajo. Tudi pri daljši prisotnosti karcinoma na koži, se le redko širi na druge organe. V literaturi je opisano le nekaj primerov, ko je prišlo do razsoja obolenja na bezgavke ali notranje organe (metastaze). V teh primerih je šlo za obsežne primarne tumorje, ki so rasli več let, ali pa za primere s številnimi kožnimi tumorji (tudi več kot sto).
Najzanesljivejši način zdravljenja je kirurška odstranitev. V večini primerov lahko rano, ki nastane po odstranitvi zapremo enostavno s šivi kože. V primeru odstranitve večjih tumorjev pa so mnogokrat potrebne kompleksnejše rekonstrukcije s kožo iz okolice rane, ali pa s prostimi kožnimi presadki. Odstranjeno spremembo pošljemo na pato histološko preiskavo, s katero potrdimo klinično diagnozo in dobimo podatke o tem ali je bila sprememba odstranjen v celoti. Mikroskopsko potrjena odstranitev v zdravo se smatra kot ozdravitev.
PLANOCELULARNI KARCINOM KOŽE
Je redkejša, a tudi nevarnejša oblika kožnega raka kot je bazalno celični karcinom. Tudi ta je pogostejši pri svetlopoltih in modrookih, glavni vzrok za njegov nastanek pa so sončni žarki. Lahko se pojavi kjerkoli, vendar je najpogostejši na koži obraza in vratu. Običajno se kaže kot kronična razjeda s privzdignjenimi robovi. Dno razjede je lahko pokrito s krasto in deloma tudi z mrtvim tkivom. Koža v okolici razjede je lahko roževinasto zadebeljena in rožnata. Pojavlja se tudi kot nad nivo kože dvignjena sprememba, neravne in deloma razjedene površine. Pogosto so prisotne vnetne spremembe. Tudi pri tej obliki kožnega raka so zasevki v druge organe redki, vendar so pogostejši kot pri bazalno celičnem karcinomu. Najpogosteje se razširi v področne bezgavke, lahko pa tudi v druge organe.
Kirurška odstranitev spremembe je najpomembnejša oblika zdravljenja. v primeru razširitve v področne bezgavke, je potrebno odstraniti tudi vse bezgavke. V kolikor kirurško ne uspemo tumorja odstraniti v celoti, je potrebno še dodatno obsevanje.
MALIGNI MELANOM KOŽE
Maligni melanom predstavlja najbolj nevarno obliko raka kože in eno najbolj nevarnih in nepredvidljivih rakavih obolenj nasploh. Kljub temu, da je pojavljanje malignega melanoma v porastu, pa je na srečo še vedno dokaj redek.
Nastanek melanoma je v precejšnji meri povezan z izpostavljenostjo sončnim žarkom. Pogostejši je pri ljudeh s številnimi pigmentnimi znamenji, pri tistih s svetlo barvo kože in pri pegastih rdečelascih. Pomembna je tudi družinska obremenjenost z rakastimi obolenji in malignim melanomom. To pomeni, da se bolezen lahko pojavi pri več ožjih članih ene družine.
Za preventivo nastanka melanoma je pomembno, da kože ne izpostavljamo močnim sončnim žarkom, še zlasti ne v poletnih mesecih v urah okrog poldneva. Pomembna je tudi fizična zaščita z oblačili, pokrivali, senčili, zaščita s kremami z zaščitnimi faktorji od 15 navzgor. Pri kopanju je smiselno uporabljati na vodo odporne kreme in obnavljati nanos kreme.
Ker je končni izhod zdravljenja močno odvisen od stadija melanoma, je zelo pomembno, da jih odkrijemo in odstranimo v zgodnji fazi nastajanja. Zato je izrednega pomena, da vsak posameznik opazuje pigmentne spremembe, ki jih ima na koži in ugotavlja nastanek novih tvorb. Načeloma velja za sumljivo vsaka pigmentna tvorba, ki se v obdobju nekaj tednov bistveno poveča, prične temneti in postaja neenakomerno obarvana. Od kože okolice je sicer ostro omejena, vendar je linija omejitve neravna. Del je lahko bradavičasto zadebeljen, mnogokrat rahlo skeli in prične spontano ali na manjše dražljaje krvaveti.
Potrebno je tudi opazovanje pigmentnih sprememb, ki so bile prisotne ob rojstvu ali pa so se pojavile takoj po rojstvu. Po navadi so večje od enega centimetra, dvignjene nad nivo kože, na površini razbrazdane in poraščene z dlakami. Te spremembe imajo večjo nagnjenost k spreminjanju v maligni melanom kot ostale pigmentne tvorbe.
Zlasti napredovale oblike melanoma imajo veliko nagnjenost k razširitvi na regionalne bezgavke in oddaljene organe. Razširijo se lahko na katerikoli organ najpogosteje pa melanom metastazira v pljuča, jetra, možgane in kosti.
Osnovni način zdravljenja tako primarnega melanoma kot morebitnih metastaz je kirurška odstranitev. Pri napredovalih oblikah se poslužujemo tudi dodatnega imunskega zdravljenja, kemoterapije in obsevanj.
Asistent Erik Vrabič, doktor medicine, specialist plastične, rekonstruktivne, estetske in splošne kirurgije
