NE LE UV

NE LE UV, TUDI IR IN CELO DEL VIDNE SVETLOBE LAHKO NEGATIVNO VPLIVAJO NA KOŽO

Vse več raziskav kaže, da ekstrinzičnega oz. fotostaranja kože ne povzročajo le UV sevanja, temveč k temu prispevajo tudi IR sevanja in nekoliko tudi del spektra vidne svetlobe. Zato se nakazuje trend razvoja kozmetičnih izdelkov, ki bi kožo ščitili pred optičnimi sevanji bolj celovito. Pri tem pa izziv predstavlja iskanje optimuma med zagotavljanjem zadostne izpostavljenosti vsem tem sevanjem zaradi njihovih pozitivnih učinkov, in preprečevanjem negativnih učinkov, ki niso le znaki fotostaranja kože, temveč tudi nastanek bolezenskih stanj, vključno z nekaterimi vrstami kožnega raka. Sonce, ki je vir vseh optičnih sevanj, je namreč naš prijatelj in sovražnik.

Naš odnos s soncem je še vedno bolj ali manj ambivalenten. Uživamo v njegovem ogrevalnem učinku, vendar se zavedamo škodljivih učinkov prekomernega izpostavljanja. To se na koži kaže kot sončne opekline, porjavelost kože in pospešeno staranje kože. Je pomemben dejavnik tveganja za nastanek nemelanomskih rakov kože (BCC in SCC) ter najnevarnejšega malignega melanoma. Poškoduje tudi oči in ima imunosupresivno delovanje ter povečuje tveganje za nastanek infekcij. Kronično izpostavljanje sončni svetlobi pomembno vpliva na videz naše kože. Koža postane atrofična, gube so močneje izražene, koža je zadebeljena in ima usnjen videz, pojavljajo se solarni lentigi in druge hiperpigmentacije, teleangiektazije postanejo bolj vidne.

Sončna svetloba je elektromagnetno valovanje, ki obsega valovne dolžine med 100 nm in 1 mm. S  skupnim imenom jim rečemo optična sevanja. Elektromagnetno sevanje različnih dolžin ima na kožo različne učinke. Svetloba s krajšimi valovnimi dolžinami v UV območju (predstavlja le 5% celotnega sončnega spektra) ima večjo energijo, zato so ta sevanja potencialno bolj škodljiva.

Svetlobo v UV območju (z valovnimi dolžinamo ca 100-400 nm) razdelimo na:

• UVA (A iz angl. »ageing«, staranje),
• UVB (B iz angl. »burning«, opeklina),
• UVC (C iz ang. »cytotoxic«, toksičen za celice).

Svetloba z daljšimi valovnimi dolžinami (400-700 nm) je vidna svetloba in predstavlja približno 50% celotnega sončnega spektra, tej pa sledi infrardeče (IR) sevanje z valovnimi dolžinami nad 700 nm (do 1 mm), ki predstavlja približno 45% celotnega sončnega spektra. .

Učinki vidne svetlobe na kožo se kažejo kot povečan nastanek oksidativne škode. Učinki infrardečega sevanja, so vidni kot posledica toplote, ki se zaradi njih ustvarja v tkivu in vpliva na nepravilno delovanje mitohondrijev ter posledično na povečan nastanek prostih radikalov. UV žarki povzročajo med drugim povečanje aktivnosti melanocitov v epidermisu ter direktno in indirektno povzročajo spremembe v srednji plasti kože – dermisu; predvsem vplivajo na spremembe kolagena in elastina, ki dajeta koži čvrstost in elastičnost. UV žarki po eni strani povzročajo razkrajanje oz. premreževanje in upad količine kolagena, po drugi strani pa poškodbe in povečanje količine elastina, struktura je amorfna. Zato je koža manj prožna, bolj upadla, zaradi povečane količine elastina pa nastajajo izrazite elastotične gube.

Na nevarnosti prekomernega izpostavljanja soncu opozarja tudi ta zmagovalna fotografija natečaja [NE]varno sonce, ki smo ga skupaj izvedli Oddelek za kozmetiko in Oddelek za fotografijo VIST v okviru programa krepitve in varovanja zdravja Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo pod okriljem Ministrstva za zdravje. Z natečajem smo želeli pridobiti izvirne vizualne prikaze obeh plati sonca. Avtorica fotografije je Ajda Zupan.

Potreba po celovitejši zaščiti

Potreba po boljši zaščiti kože pred celotnim spektrom sončne svetlobe znanstvenike spodbuja k nenehnemu razvoju in izboljševanju izdelkov za zaščito pred soncem. Do nedavnega se je zaščita pred soncem osredotočala predvsem na učinke UV-sevanja na kožo. Vendar novejše raziskave vzbujajo zaskrbljenost glede morebitnih škodljivih učinkov IR in celo vidne svetlobe na kožo. Poleg tega je postalo očitno, da tudi drugi okoljski dejavniki in življenjski slog pomembno prispevajo k pospešenemu zunanjemu staranju kože in motnjam pigmentacije. Vedno bolj se kaže, da zaščita kože le pred UVB in UVA sevanjem ni dovolj.

V različnih raziskavah vpliva vidne svetlobe na kožo, uporaba izdelkov, ki ščitijo pred UVA in UVB sevanjem pri prostovoljcih ni preprečila nastanka prostih radikalov, ki jih le-ta. Dodatek kombinacije antioksidantov v tovrstni izdelek pa je nastanek prostih radikalov zmanjšal za kar 54%. Podoben ugoden vpliv so imeli antioksidanti pri raziskavah vpliva IR sevanja. Tudi pri izpostavljenosti le-temu zaščite kože pred tvorbo prostih radikalov ni bilo mogoče doseči z običajnim UVA/UVB zaščitnim faktorjem, vendar je dodatek antioksidantov pomembno zmanjšal količino prostih radikalov, ki so nastali v tkivu.

Te ugotovitve kažejo, da bi si morali prizadevati za celovitejši zaščitni pristop, ki bi zajemal vse mehanizme, ki so poleg UV sevanja odgovorni za spremembe fiziologije kože. Glede zaščite pred vidno svetlobo zaenkrat ni uveljavljenih smernic. Organski in anorganski UV filtri ne nudijo zaščite pred vidno svetlobo, nudijo jo le obarvane kreme, zato se preučujejo alternativni ukrepi za zagotavljanje zaščite pred vidno svetlobo. Te nove metode vključujejo topikalna in peroralna oz. sistemska sredstva.

Za ugotavljanje (negativnih) učinkov sončne svetlobe, še zlasti UV sevanja na kožo je na voljo vrsta naprav. Najnovejša pridobitev na VIST-u je Antera 3D CS, ena najnaprednejših znanstvenih naprav za profilometrijo kože ter kvantitativno analizo vizualnih karakteristik kože. Napravo skupaj z ostalimi napravami za diagnostiko stanja kože uporabljamo za raziskave na Inštitutu za kozmetiko VIST in za študijske namene v dodiplomskem in magistrskem študiju kozmetike na Oddelku za kozmetiko VIST.

Tudi s prehrano lahko izboljšamo lastno zaščito kože pred sončno svetlobo

Koža ima različne mehanizme za zaščito pred okoljskimi napadi, vključno z antioksidanti, ki pomagajo zmanjšati potencialno škodo iz ROS, ki nastane v koži zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi, vendar se njena obrambna sposobnost hitro izčrpa že z zmerno izpostavljenostjo UV svetlobi. V zadnjih letih je velike pozornosti deležna sistemska zaščita pred poškodbami kože s prehrano. V večih študijah je bilo pokazano, da lahko prehranski antioksidanti, vključno z različnimi karotenoidi, zagotovijo določeno zaščito pred poškodbami kože zaradi sončne svetlobe in zmanjšajo eritem, povezan z opeklinami, po izpostavljenosti UV sevanju.

Pred kratkim smo na Inštitutu za kozmetiko VIST raziskali vpliv prehranskega vnosa luteina na fotozaščitno funkcijo kože. Lutein je antioksidant, ki spada v skupino karotenoidov in številne raziskave kažejo na njegov ugoden vpliv za zmanjševanje tveganj za pojav očesnih obolenj, kot so siva mrena in starostna okvara rumene pege. Lutein je tudi glavni karotenoid prisoten v koži. Ker ga naše telo ne sintetizira samo, ga telesu zagotavljamo s prehrano in sicer z živili kot so temno zelena zelenjava, različno sadje, zrna in jajca. Prav tako je pogosta sestavina funkcionalnih živil in prehranskih dopolnil.

Tako v koži kot v drugih tkivih lahko lutein deluje kot filter modre svetlobe in antioksidant, kar lahko koristi imunskemu sistemu in prispeva k zaščiti pred škodljivimi učinki UVR in vidne svetlobe, ki prodre v kožo. Na VIST smo v placebo kontrolirani raziskavi na 34 prostovoljcih ugotovili, da redni prehranski vnos luteina (v študiji smo preizkušali vnos 20 mg/dan) skozi 3 mesečno obdobje lahko dvigne dozo UV sevanja, ki povzroči nastanek eritema in tako izboljša lastno fotozaščitno funkcijo kože. Čeprav doseženi obseg zaščite ni primerljiv z uporabo topikalnih zaščitnih izdelkov ​​z visokim faktorjem zaščite pred soncem, pa lahko sistemsko povečanje bazalne zaščite prispeva k obrambi kože pred poškodbami kože, ki jih povzroča sončna svetloba oz. UV sevanje.

Petra Keršmanc, mag. kozmetike, VIST – Visoka šola za storitve, Oddelek za kozmetiko