Letos smo pomlad preskočili.
Po tem, ko sem gledal filme apokalipse, kako so nas uničile vojne, napadi iz vesolja, gromozanski meteorit in sploh kar je še velikega, krvavega in groznega, nas je planet opomnil, kar sam z nečim zelo malim. »Ti človek načenjaš moja pljuča, uničuješ moje gozdove, no, pa bom jaz še tvoja pljuča.« In verjamem, da se je narava maščevala, tako malo in nam pokazala, je zmožna.
Imeli smo čas in smo se lahko malo zazrli vase. Ne samo basali, tudi pogledali. Kdo smo in kaj počnemo? Dragi moji soplanetarci, malo mi je hudo. Ko človek potegne črto pod svoj obstoj nam ostaneta samo dve varianti: ali se bomo sami, ali pa nas bo planet. Odstranil.
Pa pustimo to. Panika, ki je zajela naše zakonodajalce, takšne in drugačne je bila tako vzvišena in vzhičena, da sem za trenutek pomislil, da nam država res hoče samo dobro. Ampak država ima vedno ampak (in pogojevanja). Obljube so mi delovale kot debate za šankom. Bolj ko je družba vesela, več obljublja in več je zmožna. Potem pa pride jutro.
In prišlo je jutro. Streznitev.
Nekdo je določil, konec epidemije, ukrepi ostanejo. Kot da bi rekli 10 februarja, zime je konec, ampak še vedno je obvezno nositi zimska oblačila. Nobena politika, nobeni ukrepi, kazni, in famozni »ampak: nam ne bo pomagal, če ne bomo sami rekli dosti je. In poskrbeli za ta naš planet, kot znamo poskrbet zase.
Ko smo se bali za zdravje, se nam je rušil posel, delo, izobraževanje … in da bomo zopet pobirali. Ker pa je v vsakem slabem tudi nekaj, kar po navadi ni slabo, smo sedaj videli kaj je dom. Bili smo doma. Ne samo prišli in odšli, dejansko bili.
Kozmetika je zelo fasala, bi rekla moja mama. Sicer pa, trdim, da ukrepe za vrtce ne bi smeli pisati ljudje, ki nimajo malih otrok, za šole oni, ki nimajo šolarjev in za kozmetiko tisti, ki ne obiskujejo kozmetičnih salonov. Če ti je edini make-up v življenju tisti, ki ti ga naredijo v šminki televizije, da se ne bleščiš, potem se posvetuj s kom, ki hodi v salone, ali ima salon.
Pri nas tako pač je! Drage moje kozmetičarke, verjamem, da boste, dokler bo planet. In da bo vaša trdoživost, volja do dela, iznajdljivost , želja za znanjem … zmagala. In da bo to obdobje čez leta le tema za ob kavici.
Le veselo naprej, nič nam ne morejo ljudje, ki celo življenje nosijo maske. Še malo, pa se bomo zopet lahko nasmehnili stranki in objeli kolegico.
Za vsakim dežjem…, pride kar si sami naredimo.
Vaš ag