Retinoidi – vse, kar moramo vedeti
Retinoidi se v dermatologiji uporabljajo že od leta 1959 in so tako danes ena od najbolj učinkovitih in hkrati dokazanih sestavin kozmetičnih izdelkov, ki delujejo proti aknam in fotopomlajevalno – zmanjšujejo poškodbe povzročene zaradi UV žarkov. Pravzaprav so najbolj raziskana učinkovina, ki se uporablja na koži. Čeprav so v uporabi že vrsto let, pa se njihova popularnost z leti ni čisto nič zmanjšala, pravzaprav imamo občutek, da se je v zadnjem času še toliko bolj okrepila in da se na področju kozmetike ves čas pogovarjamo o njihovi uporabi.
1. Kaj so retinoidi?
Vitamin A oziroma retinol je maščobotopen vitamin. Naravno ga najdemo v koži in tudi drugih delih telesa in je pomemben faktor ohranjanja našega zdravja in vitalnosti. Vitamin A pridobivamo s hrano, ki vsebuje karotenoide npr. korenje, temno zelena zelenjava, paradižniki, buče in rdeče paprike.
O pomembnost tega vitamina, čeprav ga niso poznali, so v znamenitem papirusu Ebers pisali že Egipčani. Prvič pa so ga prepoznali leta 1928 kot učinkovino s protiinfektivnimi lastnostmi. Njegovo kemijsko strukturo je nekaj let kasneje ugotovil švicarski kemik Paul Karrer in leta 1937 zaradi tega dosežka prejel Nobelovo nagrado. Sprva so se vitamin A in njegovi derivati, ki jih s skupno besedo poimenujemo retinoidi, v dermatologiji uporabljali za zdravljenje aken. V 80. letih prejšnjega stoletja pa so v študiji, ki so jo delali z namenom raziskovanja učinkov zdravljenja aken pri odraslih ženskah, ugotovili, da se je pojavil še en zaželen učinek – udeleženke raziskave so same poročale o tem, da je njihova koža bolj mehka in manj zgubana. Tako se je zelo hitro začela razvijati kozmetika z retinoidi, katere glavni namen je pomlajevalni učinek.
V kozmetiki in dermatologiji se trenutno uporablja več vrst retinoidov, ki so naravni ali sintetični derivati vitamina A in imajo dobro dokazane rezultate na koži. Naravni so npr. tretinoin, isotretinoin, alitretinoin, retinol in retinaldehid, medtem ko so od sintetičnih v uporabi npr. tazarotene, adapalene in retinil retinoate. Nekateri od njih so rezervirani za dermatološko zdravljenje in se v kozmetiki ne smejo uporabljati. Običajno so to tiste učinkovine, ki imajo močnejše delovanje, posledično pa lahko tudi močnejše stranske učinke. V kozmetiki se tako največ uporabljajo retinol, retinaldehid, retinil palmitat in drugi estri retinola.
Ne pozabimo na ustrezno sončno zaščito.
2. Pomlajevalni učinek
Retinoidi imajo dokazan efekt na molekularni ravni, saj regulirajo transkripcijo genov in vplivajo na celularno proliferacijo in diferenciacijo. Na ta način igrajo pomembno vlogo v razvoju kože, tako da regulirajo razvoj in diferenciacijo keratinocitov.
V epidermisu retinoidi regulirajo diferenciacijo, normalizirajo keratinizacijo in razprševanje melanosomov. V dermisu pa povzročajo povečanje sinteze kolagena, elastina in glukozaminoglikanov, predvsem hialuronske kisline. Vse te tri komponente naše usnjice (kolagen, elastin in glukozaminoglikani) so zaslužni za volumen naše kože in lep, mladosten tonus. Z leti se učinkovitost in koncentracija vseh treh komponent dermisa manjša. Sposobnost retinoidov blaženja fotostaranja kot tudi vidnih znakov kronološkega staranja na koži, jih uvršča v glavne sestavine za pomlajevanje.
Na kožo nanešeni retinoidi imajo sposobnost ustavljanja vidnih znakov staranja, tako da blažijo fine linije in gube. Poleg tega pa tudi normalizirajo in okrepijo elastičnost kože. Retinoidi prav tako dokazano belijo pigmentne madeže in lise, nastale zaradi izpostavljanja UV žarkom. Dokazi potrjujejo, da so praktično nenadomestljivi v svojem delovanju tretiranja znakov staranja zaradi vpliva UV žarkov. Retinoidi preprečujejo razpad in izgubo kolagenskih vlaken s pospeševanjem sinteze kolagena. Ta učinek pa je bil dokazan tudi pri koži na soncu neizpostavljenih delih telesa. Tako so učinkoviti ne samo pri fotopomlajevanju, ampak tudi pri pomlajevanju kronološko postarane kože.
Retinol deluje proti znakom staranja
3. Uporaba za tretiranje aken
Retinoidi se že več desetletij uspešno uporabljajo pri zdravljenju zmernih aken, zaradi zmanjševanja procesa komedogeneze in zaradi normaliziranja keratinizacije. Čedalje bolj pa se s tem namenom vgrajujejo tudi v kozmecevtike. Za razliko od njihovega učinka fotopomlajevanja, pa pravzaprav v svetu ne obstaja nobena študija, ki bi preverjala učinke topično nanešenih retinoidov iz kozmetičnih izdelkov na akne. Kakšen pa je pravzaprav mehanizem njihovega delovanja?
- Komedolitično delovanje: retinoidi pomagajo odstraniti komedone s tem, da pospešijo deskvamacijo in na ta način manjšajo lepljivost keratinocitov v lojnicah. Retinoidi tako pomagajo preprečevati, prav tako pa odstranjevati komedone.
- Vpliv na inflamatorne citokine: retinoidi pomagajo zmanjševati vnetje, ki je prisotno pri aknah.
- Vpliv na produkcijo sebuma: retinoidi vplivajo na zmanjšano produkcijo sebuma. Učinek je sicer do zdaj dokazan le pri oralnem jemanju zdravil.
4. Katere retinoide izbrati?
Retinoidi so zelo močne učinkovine, zato pokažejo rezultate že v koncentraciji manjši od 1 %. Retinoidi v primerjavi z drugimi učinkovinami za pomlajevanje zelo dobro prodirajo v globje plasti epidermisa. Tako kot sem že omenila prej, se v kozmetiki uporabljajo retinol, retinaldehid, retinil palmitat in drugi estri retinola. Od vseh je najučinkovitejši retinol, vendar pa je za kožo tudi najbolj dražilen. Retinaldehid slabše prodira v kožo od retinola, zaradi tega ima manjši učinek, po drugi strani pa je primeren tudi za bolj občutljivo kožo. Retinil palmitat, trenutno zelo popularen Hydroxipinacolone Retinoate, in ostali estri retinola, ki se uporabljajo v kozmetiki, pa imajo še precej slabše prodiranje, pravzaprav je prodiranje minimalno, zato je njihova učinkovitost vprašljiva.
Retinoidi so precej nestabilni, zato je njihova formulacija v kozmetične izdelke precej problematična. Ob stiku z zrakom, vlago in svetlobo se zaradi oksidacije spremenijo v neaktivne oblike, ki na koži nimajo učinka. Še v slabšem primeru pa se spremenijo v oblike, ki kožo dražijo in delujejo škodljivo. Zaradi tega je zelo pomembno, kakšna je bila proizvodnja izdelka in v kakšno embalažo je bil izdelek polnjen. Priporoča se uporaba brezzračne neprozorne embalaže, ki preprečuje stik izdelka tako z zrakom, vlago kot svetlobo.
5. Stranski učinki uporabe retinoidov
Najbolj pogosti stranski učinki, ki jih vidimo pri uporabi kozmetičnih izdelkov z retinoidi so eritemi, kožne iritacije in vidno luščenje kože (deskvamacija). Če se srečujemo s takimi učinki na koži, je dobro, da uporabljamo manj dražilne oblike retinoidov in da jih postopoma uvajamo v naši dnevno rutino nege kože. Naša koža boljše prenaša retinol od transretinoične kisline, retinaldehid ima rahlo manjši iritacijski potencial kot retinol, medtem ko estre retinola koža običajno dobro prenaša.
Vsi ti negativni stranski učinki z redno uporabo izzvenijo. Priporoča se tudi postopna uvedba retinoidov v dnevno rutino nege. Začnemo npr. z uporabo na vsake 4 dni, postopoma preidemo na vsaka 2 dni in na koncu na uporabo vsak dan.
Nekatera poročila navajajo, da retinoidi ob stiku s sončno svetlobo odreagirajo in postanejo fototoksični. Zaradi tega se priporoča njihova uporaba ponoči. Fototoksičnost ni še čisto dorečena, različni viri navajajo, da so oziroma niso toksični. Novejše raziskave dajejo bolj spodbudne novice, saj dokazi nakazujejo na to, da retinoidi nimajo fotosenzibilnih in fototoksičnih značilnosti. Se pa retinoidi pogosto dodajajo izdelkom za zaščito pred soncem, vendar pa je potrebno poudariti, da retinoidi ne nudijo zaščite pred soncem, kljub temu, da ščitijo pred poškodbami povzročenimi zaradi prostih radikalov, ki jih povzroča sončna svetloba.
6. Varnost
Ker imajo retinoidi delovanje na celični oziroma že na molekularni ravni, je potrebno njihovo dobro poznavanje, da vemo, v katerih primerih je njihova uporaba odsvetovana oziroma prepovedana.
Vsekakor se retinoidov ne uporablja med nosečnostjo, najbolje pa že takrat, ko začnemo z načrtovanjem zanositve. Retinoidi namreč delujejo teratogeno in lahko povzročijo hude poškodbe oziroma malformacije (nepravilno razvite organe) na plodu. Prepoved je sicer mišljena za sistemska zdravila z retinoidi, vendar pa menim, da je v takem primeru boljša preventiva kot kurativa. Kozmetičnih izdelkov z retinoidi tako ne porabljajte med nosečnostjo in tekom dojenja.
7. Zaključek
Retinoidi so ena od najbolj učinkovitih sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki. Vendar pa imajo svoj princip delovanja, ki ga je potrebno poznati. Pomembno je, da retinoide v svojo rutino nege vpeljujemo postopoma in se na ta način poskušamo izogniti negativnim stranskih učinkom. Pričakujmo, da se bo naša koža prvi mesec uporabe vidno bolj luščila. Prvi učinki uporabe retinoidov pa bodo vidni po približno 4 – 8 tednih.
Retinoidi so zaradi delovanja na toliko različnih mehanizmov v koži svojevrsten unikat. V svojem navdušenju nad njihovim delovanjem pa nikar ne pretiravajmo. Uporaba enkrat na dan (zvečer) je popolnoma dovolj, ne pozabimo pa niti na ustrezno zaščito pred sončnimi žarki čez dan. Na ta način bomo kožo zaščitili pred fotostaranjem in učinek pomlajevanja bo tako dvojni.
BESEDILO: Monika Sadar
Študentka doktorskega študija Edukacija in menedžment v zdravstvu, profesorica razrednega pouka in diplomirana kozmetičarka
Baumann, L. (2015). Cosmeceuticals and Cosmetic Ingredients. First edition. McGraw Hill Education.
Baumann, L. (2009). Cosmetic Dermatology. Principles and Practice. Second edition. McGraw Hill Education.
Chew, A.-L., Bashir, S. J., Maibach, H. I. (ur.), Elsner, H. I. (ur.). Topical Retinoids. Cosmeceuticals and Active Cosmetics. Drugs Versus Cosmetics. Second Edition.
Graf, J., Burgess, C. M. (ur.). (2005). Anti-aging Skin Care Ingredient Technologies. Cosmetic Dermatology. Springer.
Pappas, A. (2011). Nutrition and Skin. Lessons for Anti-Aging, Beauty and Healthy Skin. Springer.
Ramos-e-Silva, M., Ribeiro Celem, L., Ramos-e-Silva, S., Fucci-de-Costa, A. P. (2013). Anti-aging cosmetics: Facts and controversies. Clinics in Dermatology.