Omogoča življenje, a ga hkrati lahko ogroža. Ima številne ugodne vplive na naše počutje, še več, brez njega življenje ne bi obstajalo, a hkrati s pozitivnimi ima tudi škodljive vplive na naš organizem. Prikaz te dvojnosti sonca s fotografijo je bil ključni izziv fotografskega natečaja [NE]varno sonce v skupni organizaciji VIST-ovih oddelkov za kozmetiko in fotografijo, in sicer v okviru programa Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo, ki ga izvajamo od podpori Ministrstva za zdravje. Kako je to uspelo pokazati 10 finalistom, je bilo mogoče maja videti na razstavi v galeriji Mikado v Ljubljani, nekaj fotografij pa vam predstavljamo tudi tu.
![Ajda_Zupan_[NE]varno sonce_1](http://dermanova.si/wp-content/uploads/2019/08/Ajda_Zupan_NEvarno-sonce_1.jpg)
Ajda Zupan (1. nagrada):
Fotografiji sta kolaža, sestavljena iz portreta in fotografij opečenega telesa. Hotela sem prikazati, da ima koža več plasti, kot jih vidimo, sonce jo poškoduje globinsko in ne samo površinsko.
UV sevanje je del sončne svetlobe, ki pa ga s čutili ne zaznavamo. Posledice izpostavljanja UV sevanju pa po določenem času opažamo kot akutne in kronične posledice na naši koži, očeh in imunskem sistemu. Na koži se kažejo kot sončne opekline, porjavelost kože in pospešeno staranje kože. Je pomemben dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Zato je ustrezna preventiva pred prekomerno izpostavljenostjo soncu zelo pomembna.
Sonce je vir življenja, ki ima številne pozitivne lastnosti na človeško kožo in organizem. Ob premišljenem izpostavljanju sončni svetlobi oz. UV žarkom se v koži tvori vitamin D, zmanjšuje se tveganje za nastanek depresije, blagodejno deluje na krvni obtok in pripomore k dobremu počutju. A hkrati s pozitivnimi ima tudi škodljive vplive na naš organizem.
Sončno sevanje je sestavljeno iz vidne svetlobe, infrardečega ter UV sevanja. Medtem ko vidno svetlobo in infrardeče sevanje zaznamo s čutili, UV sevanja ne zaznavamo. Vpliv le-tega lahko šele po določenem času opažamo kot škodljive posledice na naši koži, očeh in imunskem sistemu.
Izpostavljanje UV sevanju, tako soncu kot umetnim virom, je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Kot pravi Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatolog: »Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča tudi prezgodnje staranje kože. Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. Zato je ustrezna preventiva pred prekomerno izpostavljenostjo soncu zelo pomembna.«
Kronično izpostavljanje UV žarkom različnega izvora pomembno vpliva tudi na videz naše kože. Koža postane atrofična, gube so močneje izražene, koža je hrapava, zadebeljena in ima usnjen videz, pojavlja se neenakomerna pigmentiranost kože, aktinična keratoza idr. UV žarki namreč povzročajo med drugim povečanje aktivnosti celic, ki proizvajajo melanin v povrhnjici, ter direktno in indirektno povzročajo spremembe v srednji plasti kože, usnjici, kjer povzročajo spremembe strukturnih proteinov, ki dajeta koži čvrstost in elastičnost. UV žarki po eni strani povzročajo okvaro strukture in upad količine kolagena, po drugi strani pa povečanje količine elastina z okvarjeno strukturo. Zato je koža manj prožna, bolj upadla, zaradi povečane količine okvarjenega elastina pa nastajajo izrazite elastotične gube, posledica katerih je zgrbančen videz kože, podoben pečenemu jabolku.
Na škodljivost UV žarkov vplivajo njihova valovna dolžina, trajanje izpostavljenosti in količina prejete skupne doze UV žarkov. UV sevanje glede na valovno dolžino delimo na UVA, UVB in UVC sevanje, a slednje ne doseže zemeljskega površja.
Nik Erik Neubauer (2. nagrada)
Poleti, ko je moč sonca največja, tj. med 10. in 16. uro, se je priporočljivo umakniti v senco. Če to ni mogoče, si z oblačili, pokrivali in očali ustvarite lastno senco. Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine.
UVB sevanje povzroča sončne opekline
UVB žarki predstavljajo do 5% vsega UV sevanja, ki doseže Zemljo. Intenzivnost UVB žarkov skozi leto in čez dan niha, najmočnejša pa je poleti v času okrog poldneva. Steklo jih zadrži. Prodirajo manj globoko v kožo kot UVA žarki in tako povzročajo predvsem poškodbe v vrhnjici kože. UVB sevanje je odgovorno za nastanek sončnih opeklin in raka. Sončne opekline so najpogostejša oblika poškodb zaradi sonca in jih večinoma povzročajo UVB-žarki, kar nakazuje ime – UVB iz angl. »burning«, opeklina.
UVA sevanje pospešuje staranje kože
UVA žarki predstavljajo do 95% vsega UV sevanja, ki doseže Zemljo. Izpostavljeni smo jim skozi vse leto, so stalno prisotni ves dan, steklo jih ne zadrži, prav tako ne oblaki. Prodirajo globlje kot UVB in povzročajo poškodbe v srednji plasti kože – dermisu oz. usnjici in imajo večjo vlogo pri dolgoročnih poškodbah zaradi sonca kot pri akutnih poškodbah. Povzročajo fotostaranje kože, kar nakazuje tudi ime – UVA iz angl. »ageing«, staranje, in raka.
Sonce poškoduje kožo tudi, ko je oblačno
Če nas sonce opeče, ko je oblačno, smo naredili koži še posebno škodo! Oblaki namreč zadržijo del UVB žakov, ki sicer povzročajo opekline, medtem ko večina UVA žarkov pride do naše kože in v usnjici povzročajo škodo, ki je kratkoročno ne občutimo. Če nas torej opeče kljub temu, da je le manjši del UVB prišel do kože, pomeni, da je do usnjice prišlo kar nekajkrat več UVA žarkov, kot če bi nas enako opeklo v vremenu brez oblakov. Zato je previdnost v oblačnem vremenu še toliko pomembnejša.
Sonce je še nevarnejše za ljudi s svetlo poltjo ter otroke
Glede na občutljivost kože na sončne žarke oziroma sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta melanina, razdelimo belopolte v štiri različne fototipe in je potrebno zaščito pred UV sevanji temu ustrezno prilagoditi. Kože različnih ras in posameznikov se različno odzivajo na UV žarke. V splošnem velja, da svetlejša kot je koža, bolj je občutljiva na škodljive vplive UV žarkov. Statistike kažejo, da je nevarnost za hude opekline in posledično raka kože še večja pri ljudeh z zelo svetlo kožo, kajti v tem primeru je v koži manj zaščitnega pigmenta. Zato se morajo svetlopolte osebe še posebej paziti in primerno ščititi pred ultravijoličnimi žarki. V primeru daljše izpostavljenosti UV žarkom tako izbiramo zaščitna sredstva tudi glede na to, kakšen fototip kože imamo. Še posebej pomembna pa je temeljita zaščita otroške kože, saj je tanjša in za sonce zelo občutljiva.
Zdrave zagorelosti ni
Vsaka zagorelost je posledica poškodbe kože. Prejeti odmerki UV sevanja v obdobju celotnega življenja se seštevajo, pri čemer je celotno UV sevanje, ki ga prejmemo iz umetnih virov, še dodaten dejavnik tveganja za nastanek bolezni in fotostaranje.
Osnovni ukrepi za zaščito pred UV žarki so: izogibanje sončenju zlasti med 10. in 16. uro, uporaba zaščitne obleke, pokrivala in sončnih očal, uporaba pripravkov za zaščito pred soncem z UV zaščitnim faktorjem (angl. »Sun Protection Factor« ‐ SPF) najmanj 30, ki vsebuje tako zaščito proti UVA kot proti UVB, vključno z zaščitnimi pripravki za zaščito ustnic, las, v širšem smislu sem prištevamo še izogibanje obiskovanja solarijev.
Tilyen Mucik
Flora Femina, antotipija
Fotografiji temeljita na barvilu pridobljenem iz rdečega zelja in prikazujeta vpliv sonca v obdobju dveh in osmih dni. Ta je ravno nasproten vplivu sonca na človeško kožo, saj koža potemni, medtem ko se barvilo posvetli. Ob tem v ozadju ždi razmišljanje o moči in intenziteti sončne svetlobe – zmožna je ustvariti podobo na rastlinskem barvilu v relativno kratkem času, zmožna je spreminjati in vplivati na snovi, pa naj gre za sok rdečega zelja ali pa človeško kožo. V primeru fotografij je ta vpliv zaželen in pozitiven, medtem ko je v primeru človeške kože lahko nevaren in prinaša negativne posledice.
Natečaj [NE]varno sonce
Na Oddelku za kozmetiko VIST že od leta 2014 pod okriljem Ministrstva za zdravje izvajamo program krepitve in varovanja zdravja Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo. Njegov bistveni del so delavnice za mlade, na katerih z meritvami in slikanji kože posameznikom kažemo, kakšne posledice je pustilo izpostavljanje soncu na njihovi koži, jih tako osveščamo in spodbujamo k preventivi.
Zavedanje, da je dandanes vizualni jezik – posebno z uporabo družbenih omrežij – vedno bolj razširjen način hitrega in učinkovitega sporočanja in sporazumevanja, je porodilo vprašanje, kako sporočilo učinkovito sporočati s fotografijami in vodilo v natečaj [NE]VARNO SONCE, s katerim smo želeli pridobiti izvirne vizualne prikaze obeh plati sonca. Dobra fotografija z jasnim sporočilom lahko pove hitreje in več kot številne besede, bolj kompleksna fotografija z manj očitnim sporočilom pa pogosto vzbudi še večjo pozornost, več razmisleka in pri marsikom še močnejši vtis.
Roman Rus (3. nagrada):
Ne igraj se s soncem!
Tako kot druge posledice UV sevanja je tudi neenakomerna pigmentacija nepotrebna sprememba kože, ki se ji lahko izognemo.
Kriteriji ter izbor finalistov in nagrajencev
Na natečaj se je s svojimi fotografijami odzvalo 23 avtorjev, ki jih je komisija ocenila tako s fotografskega vidika kot zdravstveno-preventivnega vidika. Komisijo so sestavljali strokovnjaki s področja fotografije – izr. Prof. Arne Hodalič, mag. Meta Krese in Jure Horvat ter s področja zdravja, spec. dermatovenerologije Mirjam Rogl Butina, spec. javnega zdravja Simona Uršič ter vodja programa, doc. dr. Katja Žmitek. Izmed prejetih fotografij je izbrala za razstavo 20 fotografij desetih avtorjev, trem najboljšim pa je podelila nagrade, ki jih je prispevala Oktal Pharma.
Dela udeležencev so se razlikovala po fotografskih žanrih in po tehnikah. Zato je razstava bila razgibana, domišljija avtorjev je namreč zaigrala v veliko smeri, a postavitev je vseeno delovala kot celota. Fotografije je namreč povezovala rdeča nit, opozorilo, da ima lahko sonce pozitivne in/ali negativne učinke sonca. Informacije so pri nekaterih fotografijah zelo neposredne, pri večini pa subtilne, ravno dovolj močne, da spomnijo pozorne gledalce, da je varno sonce lahko tudi nevarno. Posebnost razstave je bila v tem, da je večina udeležencev in udeleženk svoja dela opremila z besedami, ki so pomagala gledalcem razumeti njihovo pripoved. Fotografi so tako omogočili, da je bil izpolnjen cilj natečaja: razstava je delovala tako, da so gledalci ob fotografijah ustavili, zamislili in razmislili o svojem odnosu do sonca.
Maks Brus
Kožna krajina
Na fotografiji so roke moje mame, none in nonota ter prikazuje vpliv na staranje kože skozi leta. Nono je najstarejši in je bil tudi najbolj izpostavljen soncu, saj je odraščal ob morju; oba z nono sta še iz časa, ko se ljudje še niso zavedali nevarnosti sončenja. Mama je nasprotno že iz generacije, ki je ta vpliv sončenja že imela v zavesti. Fotografija je nastala septembra, pozno popoldne v Idriji.
Razstavo sta omogočila Ministrstvo za zdravje in Oktal Pharma – Eau Thermal Avene.
Katja Žmitek, mag. Meta Krese
VIST – Visoka šola za storitve
