V mnogih kulturah je to prvi stik z novorojenčkom in pomeni več možnosti za preživetje. Ob izgubi varnega zavetja maternice je masaža poleg dojenja najboljši način ohranjanja povezanosti med mamico in otrokom.
Z razvojem medicinske znanosti, uporabe zdravil in tehnologije, posledično pa tudi večjih možnosti za preživetje novorojenčka smo na zahodu masažo kot obliko komunikacije med mamico in novorojenčkom pozabili. Tako je bila staršem odvzeta prvinska izkušnja, brez katere so začeli izgubljati prvo in naravno povezanost z otrokom. To se je kasneje pokazalo v pomanjkanju zavedanja in obvladovanja lastnega telesa, občutka varnosti, sprejetosti in samozavesti otroka.
Z masažo zadovoljimo otrokove potrebe po bližini in varnosti ter podpiramo njegov razvoj v zdravo osebnost. Povečamo njegovo samozaupanje in občutek lastne vrednosti, predvsem pa se preko dotika tudi sami učimo doživljati otroka.
Mamica preko masaže sporoča otroku kako rada ga ima, kako dobrodošel je, predvsem pa se dojenček ob masaži nauči uživati v svojem telesu. Dojenček razvija vse prijetne občutke, poveže se z mamo, sledi njenim prijemom in skozi masažo občuti in začuti svoje telo.
Učinki masaže dojenčka:
- masaža dojenčka zdravi in potolaži,
- nudi ugodje in sprostitev,
- zadovolji otrokovo potrebo po dotiku,
- vzpostavlja vez med mamico in otrokom,
- pospeši krvni obtok (tkiva in mišice se dobro prekrvavijo),
- uravnava otrokov prebavni, dihalni in obtočilni sistem,
- poveča odpornost,
- izboljša motorične sposobnosti in razvoj kože, sklepov in mišic,
- lajša trebušne krče in zaprtost,
- vpliva na delovanje imunskega sistema,
- pripomore k boljšemu zdravju in manjši obolevnosti.
Kdaj začnemo in kako pogosto masiramo dojenčka?
Z masažo lahko začnemo takoj po rojstvu, vendar jo priporočamo šele po tretjem ali četrtem tednu starosti, ko je otrokov popek že povsem zaceljen. Novorojenčka naj bi masirali redno od rojstva naprej z namenom, da mu podarimo izgubljeni občutek varnosti v maternici. To intenzivno dotikanje kože je hrana za dušo in daje novorojenčku občutek, da je ljubljen. Če je le mogoče, naj bo masaža dnevna. Po sedmem mesecu starosti naj otrok sam odloči, če se bo še pustil masirati, oziroma ga masiramo le delno. Nekateri otroci se masirajo tudi do 16. meseca starosti. Če si otrok masaže ne želi več, mu lahko v spanju masiramo podplate. Običajno po tretjem letu starosti znova nastopi obdobje, ko si večina otrok spet želi dotika, ki so ga bili deležni kot dojenčki in takrat je vredno spet začeti. Včasih težje izberemo primeren čas za začetek masaže, saj v začetku dojenček veliko spi in težko najdemo čas, ko je najbolj razpoložen. Pomembno je, da je ta masaža prijetna in sčasoma najdemo primeren kontakt in uro, ki ustrezata obema.
Priprava na masažo
Za masažo dojenčka potrebujemo prijeten, topel, miren prostor, kamor položimo dojenčka. Pazimo tudi, da ni prepiha. Preden dojenčka slečemo, pripravimo vse za masažo. Pripravimo si hladno stiskano rastlinsko olje. Dojenčka pripravimo tako, da mu očistimo površine. Masažo izvajamo na tleh. Naše roke naj bodo tople, prav tako olje. Da se z dojenčkom pomirimo, nekajkrat vdihnemo in izdihnemo. To nas uravnovesi in sprosti, da lahko v dotiku z otrokom v polnosti uživamo. Za občuteno masažo ne potrebujemo sveč, glasbe ali kapljic eteričnega olja kot pri odraslem, saj dodatni dražljaji dojenčka motijo. Dojenček potrebuje le vaš vonj, prijazen glas in tople ljubeče roke. Med masažo izključimo vse telefone in se ne pustimo motiti zvonjenju pri vratih. Iz rok odstranimo ves nakit, saj le ta – moti. Tudi nohti naj ne bodo dolgi, ampak primerno pristriženi. Potek masaže je nekoliko drugačen kot pri klasični masaži, seveda pa so tako način masaže kot tudi prijemi povsem prilagojeni majhnim otrokom oziroma dojenčkom.
Trajanje masaže
Ko se mamica nauči vseh prijemov, masaža običajno traja od 20 do 30 minut. Učenje se začne postopoma, sprva je ponovitev prijemov manj, zato prve masaže trajajo od samo nekaj minut do 10 minut. Mamica si pomaga z listom, kjer so narisani masažni prijemi, seveda pa izbiramo prijeme, ki so primerni za starost, v kateri je otrok; predvsem je pomembno, da sledimo tudi njegovemu odzivu in glede na to doziramo dotike in masažne prijeme.
Vedno se prilagodimo trenutku, v katerem smo, in si ne delamo načrtov, kako dolgo bo trajala masaža.
Če dojenček med masažo močno joka, prekinemo in z masažo zaključimo.
Pravilni prijemi
Začnemo z masažo glave, nadaljujemo z nogami, rokami, prednjim delom trupa, s hrbtom, končamo pa z obrazom. Začnemo z mirno in občuteno masažo. Roko položimo na dojenčkov trebušček in ga s tem pripravimo na druženje preko dotika. Tako se povežemo z dojenčkom in s tem pomirimo sebe in dojenčka. Začnemo lahko tudi s petjem, pogovorom, lahko se skozi komunikacijo prepustimo z dojenčkom na način, ki ga kreiramo sproti.
Masaža dojenčkove glavice
Začnemo z masažo glavice, preko fontanele, saj je dojenček na tem predelu zelo občutljiv na mraz, z nežnimi in prijetnimi masažnimi gibi pa dojenčka pogrejemo že takoj na začetku masaže. Ti gibi pomagajo sprostiti napetosti na koži, ki se lahko prenašajo na posamezne kosti glave. S tem pripomoremo tudi k zdravi rasti kosti glave. Po nekaterih starodavnih prepričanjih masaža in nega fontanele prispeva k zdravemu razvoju govora. Ti prvi prijemi so nežni, saj na glavi ni mišic, ki bi jih masirali. Na glavici ostanejo spomini, ko se je otrok rojeval in se je prebijal skozi porodni kanal.
Masaža nog in stopal
Nadaljujemo z masažo nog s krožnimi gibi. Tudi tukaj uporabljamo različne tehnike masaže. Masiramo od zgornje strani stegna proti stopalom in zopet navzgor. Masiramo tudi stopala in predel prstkov.
Na podplatih se nahajajo številne točke, ki so povezane s celim telesom in notranjimi organi. Z določenimi masažnimi tehnikami podplatov lahko dosežemo različne organe. Če ima dojenček pogosto težave v trebuhu, lahko poizkusimo masažo refleksnih con za prebavni trakt in še posebej za debelo črevo. Da dosežemo učinek, izvajamo masažo enkrat do dvakrat dnevno. Lahko jo vključimo tudi v masažo celega telesa.
Vedno pričnemo s harmonizacijo: dojenček leži na hrbtu, nogice so obrnjene k nam. Primemo nogice otroka, naša desna roka objame levo, naša leva roka pa desno stopalo. S tem vzpostavimo harmonijo, usklajenost med sabo in dojenčkom. S harmonizacijo posredujemo dojenčku mir in varnost.
Masaža stopal je preprosta, zrcalna, rišemo polkroge okrog pet, v desno smer kot poteka debelo črevo. Ravno tako kot na trebuh rišemo sonček, ga sedaj rišemo tudi na podplate. Ponovimo 3 krat.
Masaža rok
Tudi roke začnemo tako kot nogice masirati s krožnimi gibi od pazduhe navzdol in obratno,. Uporabljamo različne masažne tehnike. Masiramo tudi dlan in prstke, vsakega posebej.
Masaža prednjega dela trupa
Trebuh vedno masiramo v smeri urinega kazalca, ker tako poteka debelo črevo in sicer, z dlanjo okrog popka. Masaža vzpodbuja delovanje debelega črevesja. Pri dojenčkih so vzroki za prebavne težave največkrat v debelem črevesju. S tem prijemom pomagamo k lažjemu izločanju plinov. Z eno roko masiramo, z drugo pa dojenčka držimo za boke ali stegno. Zaradi tega, ker postane trebuh po masaži prijetno topel, se imenuje to gladenje sonce ali risanje sonca na trebuh.
Opozorilo! Podpira in pomaga samo redna masaža. Nikoli ne uporabljamo tega prijema v akutnem stanju, ko je otrokov trebuh krčevit in ne prenese dotika. Pri težavah s krči sta bližina in ljubezen do otroka najpomembnejša.
Masaža hrbta
Pri masaži hrbta leži dojenček vedno na trebuhu. Njegove noge in stopala gledajo proti nam. Glava je obrnjena na stran. Med masažo hrbta glavico čez nekaj časa obrnemo na drugo stran, tako da bo hrbet enakomerno stimuliran. Če je dojenček že toliko močan, da sam dviguje in obrača glavo, mu jo pustimo, kot želi sam.
Masaža hrbta deluje pozitivno na razvoj hrbtenice in celotne postave. Zdrav razvoj hrbtne muskulature in hrbtenice je bistveni pogoj, da podpremo pokončno hojo in se izognemo poznejšim težavam s hrbtenico. Masaža hrbta je tudi indirektna masaža trebuha. V položaju na trebuhu in ob masaži hrbta dojenček pogosto lažje spusti pline iz črevesja, zato nekajminutna masaža koristi dobremu počutju dojenčka.
Masaža obraza
Tudi zaključek masaže, ko se posvetimo masaži obraza, ima svoj pomen. Masaža obraza posreduje umirjenost in prijeten občutek, ki dodatno prispevata, da je zaključek masaže sprostilen. Z masažo obraza, s katero sklenemo masažo, zaključimo tudi komunikacijo z dojenčkom, zato bodimo pri tem še posebno pozorni.
Pri masaži uporabljamo dve tehniki, in sicer efleražo ali gladenje ter petrisažo ali gnetenje, medtem ko ostale tehnike za dojenčka niso primerne.
Kdaj dojenčka ni priporočljivo masirati?
Dojenčka ne masiramo, če ima okužbo z vročino, če ima kako drugo bolezen ali bolečine. Včasih dojenček tudi ni razpoložen. Zaradi masaže dojenčka ne zbujamo. Ne masiramo dojenčka s polnim trebuščkom.
Miranda Zel, VMS