Včasih imamo preveč samozaupanja, zaupamo pa nikomur, ali pa preveč zaupamo, manjka pa nam samozaupanja. Kako te stvari spraviti v ravnovesje, oziroma kako narediti, da bo prav za nas in za ljudi okoli nas.
Naj vam opišem primer. Imel sem znanca, ki je bil (ali pa je še) zaposlen v enem od večjih podjetij na področju kozmetike. Na hierarhični lestvici je bil relativno nizko, ampak to je njegovo samozaupanje samo še podžigalo. Vedno je bil prepričan v svoj prav in sploh je bil poln nasvetov ter pametnih namigov za zaposlene v salonih in lastnike salonov. Po drugi strani pa je govoril, da njegove stranke itak ne vejo kaj bi rade, kaj potrebujejo in da jim ni za zaupati.
Kaj nam kaže pomanjkanje samozaupanja? Klasičen slovenski primer je vožnja (tema, ki jo tako rad uporabljem), in sicer − ko se Slovenec dokopa levega pasu na avtocesti, ga ne zapusti, ne glede na to, kaj se dogaja za njim. Najhuje pri tem pa je, da potem vozi tako, kot v tisti šali: »Divjal sem in cela kolona je divjala za mano«. Samozaupanje? Če bi ga imel, bi pohodil plin, prehitel kar ima za prehiteti in se vrnili na desni vozni pas, kjer mu je mesto. Vedel bi, da je toliko sposoben, da bo lahko na levi pas zopet zavil, kadarkoli bo hotel, ne pa da mu to uspe samo po spletu zanj ugodnih okoliščin.
Pa še ena. Vsak, ki stopi v salon in nam pove, da se trudi za naše dobro in da nam bo ponudil nekaj samo zato, ker hoče, da bi mi bolje poslovali in imeli več strank, v nas vzbudi popolno zaupanje. Verjamemo mu in prepriča nas, da nam lahko le on pomaga k boljšemu poslovanju, četudi nam pove, da naj cene storitev znižamo za 80 %, da nam bo on vzel še 35 %, država 22 %. Vse to je seveda za naše dobro in le na tak način si bomo zagotovili bazo novih strank, ki nam bo, po njegovih besedah sledila, če bo treba skozi trnje vse do končnega cilja, in to je naš dobiček. Kar je pri tem najhuje, pa je to, da stranke, ki so nam zveste in nam zaupajo, s tem postavimo pred resno dilemo, in sicer − kako lahko opravlja storitev tako poceni? Zakaj so jo meni ves ta čas obračunavali dražje?
In še ena besedna povezava v tej zvezi je zanimiva! Kot pravi »Slovar slovenskega knjižnega jezika«, gresta besedi samozaupanje in samospoštovanje z roko v roki.
Prepričan sem, da če bomo uspeli najti pravo razmerje samozaupanja, zaupanja in spoštovanja ter samospoštovanja bomo lahko v tem poklicu obstali.
Čisto na začetku moje poti v kozmetiki (ja, tega bo že dvajset let!) mi je naključna kozmetičarka rekla: »Ni potrebno, da te imajo ljudje radi, potrebno pa je, da ti zaupajo«. Stranka, ki zaupa kozmetičarki, frizerki, pedikerki in manikerki, se bo vračala in danes je čas, ko lahko na tem zaupanju gradimo prihodnost.
Prepričan sem, da bo za začetek dovolj, delati na tem, da si pridobimo in ohranimo zaupanje naših strank, da si sčasoma pridobimo njihovo spoštovanje, in sicer s trdim, poštenim in predanim delom. To je temelj, na katerem lahko na poslovni poti gradimo samospoštovanje in v veliki meri samozaupanje.
Želim vam lepo pomlad in verjemite mi − če ne boste sami cenili svojega dela, ga ne bo nihče in če vam ljudje ne bodo zaupali, vas ne bodo rešili nobeni popusti. Čeprav smo v kapitalizmu, ki smo si ga tako želeli, še vedno kapital ni vsemogočen. Pri našem delu bodo preživeli le tisti, ki jim bo zaupalo več strank, ne pa tisti, ki bodo imeli več dražjih aparatov. Naš kapital predstavljajo reči, ki jih ne moremo kupiti: zaupanje in samozaupanje, spoštovanje in samospoštovanje!
Vse dobro,
vaš, ag
p.s. Tokrat gre še posebna zahvala Sari, ki je poskrbela, da so bile igračke tiho 😉