Eden najbolj priljubljenih pojmov na področju estetike in kozmetike je v zadnjih letih nedvomno »Botox«. Nekako nesorazmerno z njegovo popularnostjo pa je poznavanje lastnosti in delovanja tega toksina, kar pogosto sproži bodisi previsoka pričakovanja, bodisi neutemeljen strah na strani pacientov. V izogib temu si zato poglejmo nekaj osnovnih značilnosti tega »zdravila«.
Kaj je botulinum toksin?
Deluje kot nevrogeni toksin, kar pomeni, da deluje na živčevje. Vendar mesto njegovega delovanja ni celotno živčevje, deluje namreč le na živčne končiče v predelu živčno-mišičnega stika. Na tem mestu se navadno prenašajo »informacije« v obliki živčnega prenašalca acetilholina, posledica tega prenosa informacij pa je je krčenje mišice. Botulinum toksin s svojim delovanjem na živčne končiče prepreči sproščanje živčnega prenašalca in s tem prepreči tudi krčenje mišice. Končni rezultat je torej paraliza mišice. Učinek je le prehoden, saj se sčasoma tvorijo novi živčni končiči, ki s sproščanjem acetilholina ponovno omogočajo mišično krčenje.
Proizvaja ga bakterija z imenom Clostridium botulinum. V zgodovini je bilo delovanje tega toksina najprej poznano v zvezi z zastrupitvami s hrano, predvsem po zaužitju nepravilno hranjenega in pripravljenega mesa. Šele z natančnejšim poznavanjem povzročitelja ter mehanizma teh zastrupitev se je postopoma začel uporabljati tudi v medicinske namene.
Gre torej za »strup«. Vendar se prav na tem mestu velja spomniti znamenitega Paracelsusovega izreka: »Vse je strup in nič ni neškodljivo. Le odmerek loči zdravilo od strupa.« Poleg odmerka pa je pri botulinu pomembno tudi, na katere mišice deluje. Tako je npr. paraliza dihalnih mišic lahko zelo nevarna, paraliza neke patološko spastične mišice pa nasprotno, zaželjena.
Kakšna je njegova uporabnost v medicini?
V osnovi ločimo tako imenovano medicinsko in kozmetično uporabo. V medicinske namene se uporablja pri zdravljenju škiljenja ter različnih spastičnih motenj, to je neželjenega mišičnega krča, kot so na primer blefarosmazem, hemifacialni spazem in spastični tortikolis. Največjo »slavo« pa si je nedvomno pridobil z uporabnostjo v kozmetiki. Z injiciranjem v nekatere mišice obraza namreč posredno preko zmanjšanja krčenja teh mišic dosežemo glajenje gub, ki jih mišično krčenje sicer povzroča. Najbolj je učinkovit v zgornji tretjini obraza, to je za izboljšanje videza gub čela in predela okrog oči, uporablja pa se lahko tudi za izboljšanje videza gub preostalega dela obraza in vratu. Pomembno pa je omeniti tudi njegovo učinkovitost pri zmanjševanju pretiranega potenja v področju pazduh in dlani.
Znameniti Botox je komercialno ime za botulinum toksin, ki se uporablja na ameriškem tržišču. Sicer pa je na voljo več sorodnih produktov, tržnih različic enakega toksina.
Kako poteka poseg?
V točno določene predele mišice, katere krčenje želimo ublažiti in posledično zgladiti tam prisotne gube, injiciramo majhne količine botulinum toksina. Poseg je opravljen brez predhodne anestezije in je skorajda neboleč. Pacienti se lahko nemudoma vrnejo v svoje vsakdanje življenje. Za krajši čas neposredno po posegu se odsvetuje le ležanje, sklanjanje, izpostavljanje vročini ter pretirano aktivnost tretiranih mišic.
Kaj pa pričakovani učinki?
Toksin začne delovati približno štiri do pet dni po injiciranju, poln učinek pa se razvije v nekaj tednih in potem traja od tri do šest mesecev. Ponovno injiciranje je smiselno, ko pacient ni več zadovoljen z učinkom, nikakor pa ne prej kot v treh mesecih.
Vsak medicinski poseg seveda s seboj nosi določeno tveganje za neželjene učinke. Ti ob pravilni uporabi botulina sicer niso pogosti, so pa vsekakor možni. Na mestu injiciranja je lahko čutiti določeno stopnjo nelagodja, obstaja pa tudi možnost nastanka hematoma, ki se resorbira v tednu ali dveh. Prehodno imajo lahko pacienti bolečine v mišicah, občutek splošne oslabelosti in povišano temperaturo, torej simptome in znake, ki spominjajo na gripo. Pojavijo se lahko tudi občutek suhih ust, glavobol, slabost, bruhanje in driska, vendar slednje le pri zelo visokih odmerkih. Reakcija na sam toksin se včasih kaže z oteklino vek, kot posledica prekomerne paralize tarčne mišice oziroma neželjenega potovanja toksina na oddaljena mesta pa se lahko pojavijo spuščena veka, motnje vida, nezmožnost popolnega zapiranja oči, otežkočeno žvečenje ter, predvsem pri injiciranju v vrat, motnje govora in požiranja.
Vse naštete težave so prehodnega značaja in minejo v dveh do treh tednih.
Samo v primeru injiciranja zelo velikih količin toksina in v primeru neustreznega ukrepanja ob takem predoziranju bi bile posledice lahko nevarne.
Posebna opozorila
Kot edina absolutna kontraindikacija za uporabo botulinum toksina velja preobčutljivost na to zdravilo.
Vplivi med nosečnostjo in dojenjem niso raziskani, zato velja, da se botulina v teh obdobjih praviloma ne uporablja.
Lokalne kontraindikacije za injiciranje so vnetje na mestu injiciranja ter predhodna ali načrtovana operacija tega področja, ki bi zajemala tudi mišice.
Posebna previdnost velja pri mišičnih obolenjih, kot je na primer miastenija gravis, motnjah dihanja ali požiranja ter jemanju zdravil, ki vplivajo na živčno-mišični prenos, kot so na primer aminoglikozidni antibiotiki.
Opremljeni z nekaj več informacijami o botulinum toksinu se boste upam lažje in brez nepotrebnih predsodkov odločali za ali proti tovrstnemu zdravljenju. Človek je navsezadnje sam gospodar lastnega telesa in edino znanje je tisto, s pomočjo katerega lahko s svojim telesom gospodarno in odgovorno ravnamo.
Anja Podobnik, dr.med.
arhiv::Dermanova